Mami ima nov blog
Jap... nekaj delam... ko imam čas: Moje ustvarjanje
Tole je mučilna naprava s katero telovadi mamica.
Nejin telovadni prijateljčekVčeraj sem obiskala Casino Mond v Šentilju. Šola, na kateri honorarno poučujem angleščino, je letos vse, ki kakorkoli sodelujemo v učnem procesu, povabila na sprejem v novo odprti igralniški center pri Mariboru.
Moram reči, da sem imela kar nekaj težav z odhodom, saj si je Neja zamislila "dan z mamico". In ker tudi "v.d." ni sodeloval pri prepričevanju otroka, da mami pač mora v službo, sem bila kar jezna. In to tako, da sem do 17.05 še pomivala posodo. Ko sem se končno odločila, da pa vseeno moram iti, ker mislim, da hitro ne bo priložnosti videt ta center v živo, je bila ura že četrt na šest. Naj še povem, da smo bili dogovorjeni za odhod ob 18.00 pred I. gimnazijo Maribor. Lasje oprani, frizura in obleka so bili gotovi v rekordnih dvajsetih minutah.
Uradni del sprejema je bil gotov v pičlih petih minutah. Postregli so nam s toplim in hladnim bifejem ter pijačo. Za hrano v centru skrbi glavni kuhar Zoran Ristič, ki mi sicer ni najbolj všeč... že s televizije. Ampak hrana je bila dobra. Sploh sladice...mmmm
Po hrani, so nas gostitelji popeljali po igralnici in nam razložili kje je kaj. Najbolj zanimivo mi je bilo, da je bil vsakih nekaj metrov bankomat :)) Da ti ja ne sfali denarja :))
S sodelavkami smo na tistih mašinah, kjer potegneš ročko in se vrti, zapravile vsaka svoj bon za 4 €, ki smo ga dobile ob prihodu. Jaz sem imela še največ sreče, saj sem svoje 4€ oplemenitila do vrednosti 8€, ampak na koncu sem bila na istem kot ostale... Z nulo v žepu :))
Potem smo se ustavile še pri ruleti, kjer smo zapravile vsaka 10€ (prave hazarderke, ne?) Spet sem bila jaz tista, ki je imela še največ sreče in sem še najdlje ostala pri mizi... Dokler nisem sprašila vsega, seveda :))
V nadaljevanju smo imeli priložnost poslušati fenomenalen koncert skupine IDMC, ki izvaja črnsko gospel glasbo. UAU Kaj naj drugega rečem? Bilo je res nenormalno fantastično, navdihujoče, poživljujoče....... Koncerta nisi mogel poslušati sede, ker te je sama glasba, ritem in izvedba povzignila na noge. V bistvu se ti kdaj zdi, da v filmih pretiravajo, ko ti zbori pojejo v cerkvah, ampak ko to doživiš, vidiš, da je to res nekaj posebnega. Nepozabnega. Sploh ni čudno, da jih je Luciano Pavarroti povabil, da so peli na njegovi poroki.
V glavnem, bila sem navdušena. Prišel je tudi Andrej Šifrer, ki očitno skupino dobro pozna, saj jih je tudi pozdravil na odru. Koncert si je ogledala tudi mariborska občinska smetana z županom na čelu.
UAU še enkrat in priporočam ogled, če bodo še kdaj nastopali v Sloveniji.
Bilo je fajn. Vseh 6 izpraševalcev je bilo zelo prijaznih.
No evo... takole izgledam zadnje dni... sicer si sobote in nedelje vzamem fraj, med tednom pa gulim knjige kolikor se le da... (naj povem, da se mi RES ne da preveč in samo iščem izgovore...) Zadnje dni pa bom izgubljala živce...
A je še komu pomembno kako za boga miloga je bila organizirana uprava v 18. stoletju in kako se je kaj imenovalo????? KAP ME BO!!! In to je samo eden od predmetov... Če mi le rata narediti ta izpit......
Najbolj pa me jezi to, da so rok dali takoj po praznikih, tako, da zdaj nimam NIČ od praznikov. Neja ima počitnice (ni v vrtcu), ampak je še vseeno pri babici, ker moram biti jaz za knjigami. Ko bi lahko uživale 100 na uro. No... po izpitu si defenitivno vzamem nekaj dni dopusta, Neji priskrbim počitnice tudi v vrtcu in nama več nič ne prepreči uživanja... Ampak kaj, ko bodo pa vsi ostali v službi... Ampak OK, glavno da bova midve skupaj. Bova že našli kako mamico na porodniški za kavico :))
Zdaj pa nazaj za knjige...
Ja... še eden me čaka.
Po (hvala Bogu) uspešno opravljenem strokovcu s področja šolstva, ki sem ga opravila lani, me zdaj čaka še en. Hudirja...
Ker sem spremenila "panogo" poklica, moram opraviti še en strokovni izpit, ki je še bolj obsežen od prejšnjega.
No... in tako zdaj koristim 12 delovnih dni (uau... v šoli sem dobila celih 5 dni) študijskega dopusta, da lahko naštudiram snov šestih strokovnih predmetov.
Upam, da mi bo do 7. novembra ratalo. Čeprav močno dvomim... pa še strah me je....
Nejo imam zdaj čast zjutraj peljat v vrtec (kar je edina dobra stran strokovca :)), potem pa domov in h knjigam... Se vidi, ne?