Mami...nebo voda tekla?

Čez dan je naša Neja seveda brez pleničke in lepo pove, ko gre lulat. Za popoldansko spanje in za ponoči pa ji seveda še vedno zmontiramo pleničko, da se ne zgodi kakšna nesreča (ja, sej bomo tudi to počasi ukinili).

In potem je ful faca, ko ve da ima pleničko in jo lulat, pa reče: "Mami... nebo voda tekla?" Seveda ji rečem, da ne in še vprašam, če gre le še lulat na stranišče... pa reče: "Ne. Že lulam." :) In še taki blažen izraz ma na obrazu :))

Moja nova prijateljica

Lulam sicer že nekaj časa v stranišče,

zdaj pa v kahlico delam nekaj drugega...

-

To je zaenkrat vse... da se ne bomo prehitro hvalili. Samo držimo pesti, da tako ostane.

Družinska sobota

V soboto smo se skupaj odpravili na mini izlet v Otroški park v Predingu. Tam smo bili že lani in smo se imeli zelo lepo. Tudi letos smo imeli čudovito vreme (skoraj prevroče), ogledali in nahranili smo živali (s hrano, ki jo tam kupiš seveda) ter se igrali na igrišču, ki je res sanjsko. Otroci resnično uživajo.







Obisk parka pa smo združili z obiskom avstrijskega "pakija" Toysa, kjer smo nakupili vse potrebno (in nepotrebno) za praznovanje rojstnega dne.

DVD z morja

Odkar smo prišli z morja in sem uspela posnetke s kamere spravit na DVD (kar je zelo hitro, ker predlanske sem tudi letos delala...), Neja non-stop gleda ta DVD.

Tako reče: "Gema gedat ono Nejo, ko se špicajo."

In seveda zna že vse na pamet... Točno ve, kdo bo kdaj kaj rekel, kaj se zgodi... Celo besedila pesmi, ki jih je ansambel prepeval na terasi ob večerih že zna na pamet. In zdaj si kar tako pojeva Golubice, Dolje na koljena, Hop Marinka... pa še neki nemški komad...

Najbolj ji je všeč del, ko so se špricali z vodnimi pištolami in del, ko se teta Renata, Nina in Neja vozijo na vlaku Bojanu. In to ona takole komentira:

"Teta Nata ge na kolena, Nina na ito, Neja pa na hojbeta. Stic Bojan pa je ču-ču. Geeemmmooo!!!"

En DVD je že uničen, zdaj je v uporabi drugi, sumim pa, da bom morala posneti še nekaj backup-ov. :)

In ko se konča del, kjer plešemo vedno žalostno reče: "Mami... gemo na moije." Potem pa se spomni, da sva ji razložila, da je predaleč in zaključi: "Aja... ne mojemo na moije, lako gemo na bazena."

Gumidefekt v hici

Mislim... da človek lahko znori... Zunaj 40°, pa gre guma. Z babico in Nejo smo se ravno odpravljale k stricu Franciju na rojstni dan. Še dobro, da smo od doma odšle šele okoli sedmih, da je vročina že malo pojenjala.

In na pol poti mami ugotovi, da je zadnja leva guma prazna. Nekaj je povzročalo čudne zvoke, pa je raje ustavila in pogledala. In glej ga zlomka...

In kaj počet na cesti, medtem ko čakaš da pride ati? Najprej smo jo mislile mahnit peš v Qlandio, ampak verjetno ati ne bi bil preveč vesel, če bi našel samo avto. Zato si je pa Neja od daleč pogledala vojašnico, preverila kaj se skriva v prtljažniku avtomobila ter ugotavljala kje se sploh nahaja rezerva.

No... vročina je seveda še vedno bila neznosna in rezultat je Nejina ultra ekstra frizurca:

A ni dobra?

Vročina je...

Zajel nas je nek hud vročinski val, ki nam je že prinesel temperature tudi do 37°C. In tudi v nadalje ne kaže kaj hladneje...

In kaj nam preostane? V soboto smo šli na Habakuk malo čofotat in se "hladit". Pod narekovaji zato, ker smo bili v notranjih bazenih, ki imajo itak 30°. Ampak naši mali je bilo tam najbolj všeč.

In kako se mami počuti v službi? Pogled na termometer v pisarni pove vse...

Je kar toplo...

Risarka

Takole smo Neji pripravili teren za risanje in hitro je pograbila čopič ter začela risati.

-

Na sliki je sonce, hiša, trava in rožica.

Očitno, ne?

Mali Lošinj 22.6.-1.7.2007

Pa smo nazaj... 10 dni uživanja ob morju, dobri hrani, pijači in družbi je minilo kot bi mignil... Brezveze... še najmanj ene 14 dni bi morali ostati tam.

Naš letošnji dopust (prvi del) smo preživeli v družbi s teto Petro, stricem Gregorjem in Zarjo ter teto Renato, stricem Bojanom in njuno nečakinjo Nino. Dopustovali smo na Malem Lošinju v naselju Bučanje, kjer imajo Bojanovi svojo hiško.

Vožnja je minila presenetljivo mirno.... brez večjega joka in drenja. Seveda se zato moramo zahvaliti naši novi pridobitvi... prenosnemu DVD-predvajalniku, ki je od Maribora do Bučanj neprestano vrtel Damo in potepuha (2 del).

Po prehodu preko Krčkega mostu

Naselje Bučanje je super za otroke... z miljon igrali v senci borovih dreves, plažo primerno za otroke, večerno glasbo, ki neha igrati ob 23. uri, trgovinico, gostilno, trafiko itd...

Neja na konjičku - v ozadju zalivček in plaža

Naši dnevi so minevali precej sproščeno, mirno in predvsem počasi. Jutranji ritual z zajtrkom se je zaključil šele okoli enajste ure, ko smo se premaknili na plažo, v senco seveda. Tam smo se senčili in čofotali v vodi. Neja je veselo raziskovala skale, nekajkrat padla in našla nekaj rakov in školjk. V svojih novih čeveljcih za v vodo pred njo ni bil varen noben košček morja, kjer je še imela "podn". Najraje je plavala na delfinu (to je ati) in bežala pred kitom (stric Bojan). Ta imena so kar primerna :)) - slike NE dodajam :))

Okoli druge ure sva se odpravili nazaj v hiško in ob gledanju risank skuhali juho. Po juhi sta se nama pridrižili še teta Renata in Nina, nekaj smo pojedli in potem je Neja spala kot ubita od štirih do sedmih.


Nekajkrat smo zvečer odšli do terase, kjer je bila živa glasba in zaplesali. Neja je norela po plesišču in neprestano iskala nekoga, ki bi norel z njo. Dvakrat pa smo šli tudi v mesto Mali Lošinj, kjer je Neja dobila novo verižico in zapestnico.

Naša mala morska deklica

Posebna atrakcija so bile še vodne pištole. Tako smo imeli prave vojne po poti na plažo. Pa sladoled je bil obvezen vsak dan... pa še in še bi lahko naštevala...

Sladoled pa je zakon

Prva dva dni je Neja seveda zvečer hotela it spat domov... Pa smo jo nekako pepričali, da je bolje, da prespimo tam :)) Potem se je že navadila. Je pa bila vedno tako zelo utrujena, da je zahtevala najbolj nemogoče stvari... Ampak vseeno je bilo noro fino in upam, da bomo še kdaj uspeli iti.