Danes se dogaja... V centralno banko v Mariboru privažajo našo novo valuto in v mestu je ŠTALA!!!.
Na vsakem križišču stojijo policaji in se sprehajajo okoli svojih avtomobilčkov, helikopter kroži nad mestom in vsakih nekaj minut preleti tudi Glavni trg, da se naš arhiv kar strese.
Ni prijeten občutek.
Začenja se čas praznikov, dobrot, svečk, lučk, smrečic, Božičkov, božičnega vzdušja...
-
In tudi čas družinskega veselja, druženja, skupnega preživljanja tega prazničnega časa, ustvarjanja, pripravljanja okraskov, jelke, okraševanja, pečenja, kuhanja...
-
In vsak dan se znova zavem kako zelo malo časa imamo drug za drugega. Kako je težko najti čas za družino. Poleg službe in ostalih obveznosti, mi gre kar na jok, da si ne morem kar tako izmisliti in kaj narediti. Vse je treba planirati skoraj do ure natančno. Poleg tega so dnevi v tem času tako zelo kratki, da po službi veliko časa več ne ostane.
-
Ampak odločila sem se, da bova z Nejo v kratkem naredili nekaj okraskov iz slanega testa (no...tu bova za prvič poklicali na pomoč teto Renato) in majhne medenjake, ki jih bomo dodali darilom, kot nekaj kar smo naredili sami. Ati bo tudi pomagal...če ne drugače pa tako, da bo gledal. Hmmm...razmišljam, da bi bilo dobro zraven povabiti še sosedico Majo, ker ima veliko idej in nama lahko pomaga in naredi še kaj okraskov za doma.
-
No...bomo videli, koliko bomo izvedli.
Kupila sva boben in lajno in žoga je z nama bila.
Imava še boben in lajno,
a žogica nama je ušla.
Mami je začela ustvarjati Božično dekoracijo. Neja malo pomaga, predvsem pa pazi, da mamici kaj ne uniči.
Še ena dogodivščina, ki jo je vredno zapisati.
V soboto Neji ni bilo do popoldanskega spanca, zato je bila cel dan budna. Okoli petih je sicer postala malce tečna, ampak še vedno polna navdušenja nad idejo, da se odpravimo v Europark (ki je itak njen najljubši kraj v MB).
No...tako smo se oblekli, spakirali v avto in se odpeljali. Neja je nekaj brundala in pri Tržaški je že spala kot top. Ker pa sta bisera mami in ati odšla od doma brez vozička, smo se obrnil in se odpeljali nazaj domov.
Ko sva spečo Nejo prestavila v spalnico, se je gospodična prebudila in bila grozno razočarana, da je spet doma. Planila je v neutolažljiv jok, tako da nama ni preostalo drugega, kot da jo spet pobaševa in hop v avto in v Europark. In smo šli...
No...pa smo...odmašili rito namreč :))
V soboto in včeraj smo kakali...upamo, da bo tudi v prihodnje brez problemov.
Hudiča sem jezna...
Nejina prebava še zmeraj ni v redu... Še vedno trdo kaka in jamra. Včasih je tako hudo, da kar kriči :(((
Poskusili sva vse:
- zamenjali smo prehrano (zelenjava, več sadja, veliko tekočine)
- opustili smo mleko in kakav
- zjutraj in zvečer pije probiotične jogurte
- v jogurt ji dam zmleto laneno seme
- na tešče spije sladek kompot iz sliv, fig in jabolk
- vsak dan sok vsaj dveh pomaranč
- kivi, jagode
Zdaj ji dajem še sirup Portalac in upam, da bo pomagal.
Moja prebava pa gre od živcev seveda v obratni smeri od Nejine...
Naša Neja in babica Slavice se zadnje čase prepirate glede barve hiše. Takole:
Babi: "Neja, kakšne barve je hiša?"
Neja: "Deča"
Babi: "Neee, rumena hiša je."
Neja: "Ne! DEČA šiša!"
Babi: "Ne, rumena!"
In tako naprej, dokler ne začneta s pestjo udrihat po mizi.
No...včasih pa se Neja kar iz ljubega mira spomni in začne provocirat babico z deča šiša. In potem gre spet od začetka.
Se še spomnimo bojnega krika??? SI KO BE???
No...pojavila se je ena možnost, kaj bi to lahko pomenilo.
Med divjim plesom sredi dnevne sobe, sem Neji rekla: "Shake it, baby!"
In ona je seveda ponovila (tako kot ponavlja vse izrečeno, tudi neprimerne besede, ki se jim seveda izogibamo): "Še ki bebi"
Obstaja podobnost? Lahko bi bilo to to... Igra gre naprej :))
