Blog se seli

Zaradi večje funkcionalnosti se bo blog Nejina družinica preselil na nov naslov.

Po novem nas najdete na:

http://nejika.wordpress.com/

Telovadba in ritual po njej

Ob ponedeljkih Neja še vedno hodi na telovadbo. Seveda z mamico in babico. In še vedno zelo uživa.

muving

Po telovadbi je seveda obvezen odhod v šoping center, kjer je najprej na vrsti motor, potem pizza, kokice in ogled bowlinga.

bikerca

Mami ima nov blog

Jap... nekaj delam... ko imam čas: Moje ustvarjanje

Telovadba za vse

Po napornem decembru se je začel januar, ko je treba vse "težko" pridobljene kilograme, spraviti stran.

Tako se je pri nas doma začelo obdobje aktivne telovadbe. Mamica je nabavila tisto super truper mašino, s katero "zagotovo" izgubiš kilograme in dobiš UAU noge in rit.

Tole je mučilna naprava s katero telovadi mamica.
(tista lutka gor pa nisem jaz :))

Moram reči, da kar deluje - v smislu, da čutiš, da se nekaj dogaja z mišicami. Vidni rezultati so verjetno še kar daleč. Kot poleg vsake te čudežne naprave, seveda dobiš tudi predlog "menijev za hujšanje" - torej shujševalna kura, s katero bi itak shujšal. Samo držati se je je treba.

V glavnem, telovadba na mašinci traja dnevno 13 minut. S televizije te bodri mična gospodična, ki nima nobenih težav zdržati teh (hudičevih) 13 minut brez da bi se spotila. Medtem pa draga Nejina mami (torej jaz) hočem umreti že pri tretji minuti in pol. Da ne govorim o bolečih mišicah, za katere sploh vedela nisem. Po drugem dnevu vadbe, sem komaj šla po stopnicah. Zdaj je že bolje. Mišice so se očitno navadile in ne bolijo več tako zelo :))

No... ker je Neja seveda videla, da mami tako intenzivno telovadi, je tudi ona želela malo migati (poleg redne telovadbe, ki jo imava enkrat tedensko). Zato sem ji priskrbela DVD Otroška aerobika z Juvijem.

Nejin telovadni prijateljček

Tako se Neja prav vsak večer (ali celo večkrat na dan) spomni, da bi telovadila z "onim, ko ma rumene gate" - Juvijem torej. In je prav zanimiva. Začetni tekst zna že na pamet :))

Tale otroška aerobika je zelo luštna. Tisti črvek na desni pripoveduje zgodbico o grofu Groznem, ki je svetu ukradel igrače. otroci tako pokličejo Juvija, da jim jih pomaga rešiti. Tako se podajo na pot do gradu, kjer je na poti veliko ovir. Luštno.

Najbolj smešno pa je na začetku. Takole izgleda pri nas:

Črv: "Otroci! Zgodila se je strašna stvar!"
Neja: "Kaj?"
Črv: "Grof Grozni je otrokom ukradel vse igrače in jih skril na svoj grad."

Neja: "Ampak, če pa jih jaz imam tukaj."

Nova prijateljica

Pri babici pa smo dobili novo članico družine - črno Sambo. Ja... ni kača, čeprav se tako čuje :) Je naš novi Čau čau, ki sta ga babi in B pripeljala z Madžarske. Tako, da se šele navaja na slovenščino. Ampak ji gre prav dobro. Počasi že začenja razumet, da pri igri z Nejo ne sme uporabljati svojih ostrih zobkov. Je pa res, da kar nekaj Nejinih nogavičk že liči na kosmate nogavičke, ker tolk nitk visi ven :))

V glavnem, Neja in Samba sta se morali najprej spoznati, saj ko smo se prvič srečali, naju je mala razbojnica prav pošteno nalajala. Potem sta se povohali:

Samba je potrebovala nekaj časa, da se je na Nejo navadila. Neja od veselja kar vriska, ko se igrata in se glasno smeji. Zato jo je Samba od začetka kar malo postrani gledala, ampak zdaj se je že navadila in sta že pravi kolegici. Neja si jo pokliče v sobo, zapre vrata in ji kaže knjigice, prebere kakšno pravljico, pokaže ji sestavljanke itd... Seveda je pri tem zelo previdna, da ji Samba kaj ne ukrade in prežveči.

Najbolj smešna pa je, ker si nikakor ne more zapomniti imena. Tako kar reče: "Mami, glej. Tota tudi gleda knjigico... Kak je že? Aaaa, Samba." In ker smo vsi navajeni na leva Simbo, se tudi sami včasih zmotimo in ji rečemo Simba. Takrat pa nas Neja hitro popravi: "Mami, ni Simba, ampak Samba!"

Pričakali smo 2008

Letos je prvič tudi Neja dočakala novo leto pokonci. Bravo!!! Bila je navdušena nad raketami, hrano, družbo, glasbo in čestitkami :))

Praznovali smo kar doma, v družbi strica Andreja, tete Katje in male Zale. Neja je zjutraj, tako kot vsak dan med prazniki, spanje potegnila do pol desetih. Lahek zajtrk in kosilo sta hitro minila. Ati in stric Andrej sta že dopoldne odšla po nakupih in se vrnila šele okoli pol treh... Khm... da sploh ne omenjam...

No, ati je "zalegnil" ob pol štirih, Neja pa pol ure za njim. Iz postelje je najprej prilezel ati ob pol šestih, Neja pa je vlekla do sedme ure, ko so bili že vsi pri nas. Zala se ni dala motit in se je kar brez Neje zagnala v igrače in bila zelo pridna. Mamice so spile kavico in Martini, atija pa sta začela pripravljati svoje pripomočke.

Letos smo za silvestrovo sicer nabavili biftek in narezek, ampak sta se naša vrla moža odločila, da bi pa letos bilo malce drugače in sta naredila tole:

Jap :)) Naša mojstra sta v bundah, ob soju luči, na žaru spekla čevapčiče, perutničke in klobasice. In vse je bilo NJAMI. Tako smo se najedli mesa z žara, da sta biftek in narezek ostala skoraj nedotaknjena. Škoda...

Čevapi za silvestrovo in nazdravljanje

Neja in Zala sta bili zelo, zelo pridni. Cel večer sta se igrali, brez prepiranja sta si delili igrače in ju sploh ni bilo opazit. Ko je minilo že nekaj ur, sta se začeli igrati bolj vsaka zase, Zala v kuhinjici, Neja pa s svojo mini hiško za punčke. Ob vsakem poku sta stekli k balkonskim vratom in gledali rakete. Tudi mi smo jih nekaj spustili že ob desetih, ker nismo vedeli kako dolgo bosta mali pokonci.

Razpoloženje in dobra glasba v izvedbi Neje in Zale

Ampak gospodični sta bili zelo dobro razpoloženi in sta ostali budni vse do druge ure zjutraj, ko sta postali zaspani. Zjutraj smo spet dolgo spale, potem pa se odpravili k babici na sarmo. Mmmm