Da smo se dude odvadili???

Kot sem že pisala tukaj.

hja.... duda je nazaj... BIG TIME

Sem mislila... ampak

Vidi lučko in misli, da je zvezda:
"Mislim, da lucka, ampak je zvezda."

Reče, da je Sneguljčica, v resnici pa je Pepelka:
"Mislim, da Snegulcica, ampak Pepelka."

Misli, da pride ati, pa pride mamica:
"Mislim, da ati pisel, ampak je bila mamica."

In tako naprej :))

Aja.. pa še preteklik je problem. To gre takole:

jaz rečem, ti rečeš
jaz sem rečla, ti si rečla

In še danes, jutri, včeraj, tukaj, tam itd... "Ko smo mi danes bili na morju, sem plavala, ne?"

In kdo poje in leta? "Tipčki pojejo." " En tipček sedi na dlevesu."

Nekaj novih...

No, zdaj je Neja že zdrava (trkam na les) in veselo hodi v vrtec. Babi in dedi sta se vrnila iz Španije in spet jo pridno čuvata.

Začela se je sezona kostanjev. No... ne ravno začela, smo že nekje na sredini in si jih pečemo skoraj vsak dan. Zdaj so ravno prav sladki. Tudi Neja jih ima rada.

Bolezen je pri Neji seveda pustila posledice. Katere? Tiste, ki se jih mami najbolj boji... Spet noče kakat. Sicer se počasi izboljšuje. In to tako, da zdaj kaka tako, da se z atijem zapreta v spalnico in za mojim hrbtom kakata. Tako da: "mami nebo vidla.. he he he". Tako vsaj uspe. Nimam nič proti. Zdaj gresta kar vsak dan.

Pri nas je bila pred časom aktualna Zvezdica zaspanka (v audio in video verziji). In od takrat ima Neja najraje, da gleda zvezdice in Botra Mesca (enkrat je bil celo Meter Bosec :). Ko se zvečer peljeva domov, vedno poišče kakšno zvezdico na nebu (ali pa mesec) in se z njo pogovarja. Jaz ali pa ati pa seveda igrava zvezdico, ki odgovarja. In na ta način izveva ogromno stvari, ki jih nama nebi povedala.

Nekaj izsekov pogovora:

"Zvezdica, ti si bolana, pa ti mamica meli vocino, pa ti da silupa, pa spijes malo soka in si hitlo zdava in lako pides meni, ne?"

"Zvezdica... tvoje pijateljice pa so pi meni, ves? in ves kdo je meni pokukal? Komet lepatec! On je moj plijatelj, veš? Tvoj je tudi, ne? Ti si tudi moja pijateljica, ne?"

In potem ji še natančno pove, kje je doma: v Zemlji, pove ulico IN številko :))

Sistematski pregled pri treh letih

V petek, 4. septembra 2007 je imela Neja "generalko" pri zdravniku.

Pregled je obsegal:
- pregled pri zdravniku
- okulistični pregled
- pogovor s pedopsihologinjo
- laboratorij
- Denverjevi testi
- in pregled pri zobozdravniku.

V zdravstvenem domu sva morali biti ob 10.45 uri. Prišli sva skoraj točno. Parkirali sva pri mamici v službi in ker je bil lep dan, sva ga skozi center mesta mahnili kar peš. Neja je bila zelo pridna in je prehodila sama celo pot. Res je trajalo skoraj pol ure, ampak prispeli pa sva pravočasno.

Najprej so naju poslali v posebno sobo, kjer je prijazna sestra Neji pokazala sličice, ki jih je morala poimenovati, pri tem pa je najprej gledala samo z levo in potem samo z desno očko. Videla je vse, tudi najmanjše sličice, ki so bile za mamico že malo meglene...

Potem je dobila barvne kocke iz katerih je morala sestaviti stolp. Ni se dala motit in ga je sestavila kar nekajkrat. Poimenovala je tudi barve kock, preskočila list, skakala kot zajček, narisala črto in metala tenis žogico v steno.

Tetica ji je zastavila tudi nekaj vprašanj na katera je super odgovarjala. Včasih mi je bilo kar smešno, kaj se ji prede po glavi. Na nekatera vprašanja bi jaz odgovorila drugače. Npr:

"Kdo laja?" Je rekla: "Tilika." (potem sem razložila, da je to naš kuža)
"Kdo mijavka?" ... "Muca."
"Kdo plava?" ... "Ladja." (jaz bi rekla, da riba... :))
"Kaj zunaj piha?" ... "Veter."
"Kaj leti po zraku?" ... "Listje." (he he... )

In tako naprej in tako nazaj.

Po odlično opravljenih testih, kjer je znala tudi več za svoja leta, sva šli hitro lulat. V laboratoriju sva bili hitro gotovi, ker sva morali dati samo vodo. Blato in kri sva dali že v avgustu, pred vstopom v vrtec.

Pred pregledom pri zdravniku, so Nejo še izmerili in stehtali:

- teža: 14.700 g
- višina: 94 cm
- obseg glave: 50 cm

Zdravnik je opravil pregled, ugotovil, da je vse OK in da raste "po knjigi". Ko je morala pokazati kako hodi, sva naredili en krog po ordinaciji. Zdravnik je rekel: "Kaj zdaj normalno hodi ali se napravlja?" Pa sva naredili še en krog. Tokrat je hodila normalno in tako sva zdravnika kar hitro pustili samega.

Naslednja postaja je bil psiholog. Poslali so naji dve nadstropji više, kjer je mami izpolnila en kup papirjev. Nič posebnega... Pogovor s psihologinjo je potekal OK. Najprej je postavila nekaj vprašanj mamici, potem pa je poklicala Nejo. Spet je dobila kocke in jih je morala dve po dve položiti v škatlico. To je znala. Potem je morala like pospraviti v prave luknje... naprej normalno, potem pomešane. OK. Naslednja naloga je bilo vstavljanje kartic z narisanimi znaki v okenca, kjer so bili narisani isti znaki. Spet je vse opravila odlično.

Psihologinja ji je postavila še nekaj vprašanj, ki sva jih že slišali pri Denverjevih testih. Zraven so bila še vprašanja tipa: "Za kaj uporabljamo skodelico, žličko...? Kaj narediš, če si žejna, lačna, če te zebe...?" Na ta vprašanja je odgovarjala v stilu: "Zato, da papam. Zato, da pijem."

Potem je morala Neja ponavljati stavke. Najprej enega enostavnega: "Mačka lovi miši." in kasneje še bolj zapletenega: "Če zunaj piha veter, si moramo dati kapo na glavo." Tudi to je opravila brez težav. Psihiatrinja je kar naprej delala kljukice (tudi v rubriko 3,6 in 4 leta - uau je bila mamica ponosna :)) Za konec je Neja narisala še 2 kroga in sva šli.

Zadnji pregled - pri zobozdravniku - sva izpustili, ker redno hodiva na preglede zobk. Enkrat na leto... pa še gužva je bila baje in je sestra Lea rekla, da nama ni potrebno čakati tako dolgo. Neja je dobila še nagrado, ker je bila tako pridna in lahko sva šli domov. Ura je bila pol ena.

Spet sva prehodili mesto, se ustavili pri Bolariču in pojedli dve pečeni bedrci in restan krompir. Na Glavnem trgu sva nahranili golobčke, obiskali tetice in strice pri mamici v službi ter se odpravili domov.

Po napornem dnevu je Neja odspala svoji 2 uri in spočila možgančke.

Odvajanje od...

No, takole... Kaj vse se je zgodilo v zadnjem mesecu dni. Neja se je odvadila od plenic in dude, navadila se je na vrtec in postala prava vrtičkarka.

Od nekdaj me je bilo strah kako bo izgledalo odvajanje od dude. Za plenice se nekako nisem sekirala, ker sem rekla, da je nikakor ne mislim silit. Dovolj smo imeli težav s kakanjem. Pa se je pravzaprav odvadila sama. Jaz sem jih samo nehala montirat na rit. No, za ziher pa smo kupili tiste nepremočljive rjuhe za postelje. Do zdaj so bile mokre samo enkrat.

Ampak duda pa je druga stvar. Ko sem brala kakšen huronski jok spremlja odvajanje od dude, me je kar mrazilo. Neja je dudo sicer uporabljala res samo za spanje, saj se podnevi sploh ni spomnila nanjo. Ampak spanja pa si brez dude nismo znali predstavljati.

In potem je nekega dne Neja zjutraj k babici odnesla še zadnjo dudo z nočne omarce (vsako jutro je namreč odnesla eno ali dve in potem so se nabirale pri babici). No, popoldan pa ni prinesla nobene nazaj. Nisem se pretirano sekirala, saj sem vedela, da imam še rezervne v predalu, ampak Nejka jih ni videla. Pa sem ji rekla, da nimamo dud.

Zvečer je običajni obred uspavanje izgledal takole: "Mami... soka!", "Mami... meka!", "Mami... dudo!" sem ji dala dudo in je zaspala.

Tokrat pa je bilo takole: "Mami... soka!", "Mami... meka!", "Mami... dudo!" Pa sem ji povedala, da je ni in je zaspala. Ha? Skoraj me je kap!!!

Ok... sem pomislila. Danes še gre... bomo videli jutri. Naslednji dan sem ji povedala, da spet ni dud. Zvečer pa:

"Mami... soka!"
dam sok
"Mami... meka!"
dam mleko
"A... dude pa nimamo, ne?"
? Ne...

In je šlo :))) In še danes gremo spat brez dude. Dokler ni začela spati v vrtcu jo je uporabljala samo še za popoldansko spanje, zdaj pa niti to ne več. Ampak za ziher so še vedno nekje v rezervi :))

Samo ve pa, da po mleku nekaj manjka :) Potem pa reče: "Aja... ni dude, ne?"

Brez plenic

Joj mami... pozabljiva... najbolj pomembno novico (ki je zdaj stara že skoraj več kot teden dni) pa je pozabila napisat. ti ti ti

Naša Neja zdaj ne nosi več plenic. Ne podnevi, ne ponoči, ne za spanje...

-

Prva noč, ko smo tvegali mokro posteljo, je bila 23. avgusta 2007, ko smo bili v Čatežu.

-

Postelja je preživela to noč in vse naslednje brez česa mokrega, Neja pa se je dvakrat prebudila in šla lulat na kahlico. Sicer je to počela že kak teden ali dva prej, ampak za ziher je še vedno imela pleničko.

-

Zdaj spi brez pleničke, tako podnevi kot ponoči. Podnevi se ne prebuja, ampak gre lulat pred in takoj po spanju. Ponoči pa gre najmanj enkrat, s tem, da se prebudi sama in reče, da hoče lulat.

No... še en dokaz, da princeska raste...

Kakanje - OK

Ne morem povedat, kako zelo vesela in srečna sem!!! Sem že zadnjič pisala, da naša Neja končno kaka na kahlico. Oziroma.... sploh kaka!!!

Imele sva velike težave s tem. Neja se je bala kakat, ker se ji je pred skoraj letom dni naredila zapeka in je bilo odvajanje zelo težko in boleče in je odvajala blato le 1-2x tedensko. Tako je potrebovala nekaj mesecev, da je spet začela odvajati brez bolečin. Potem je nastopila Slinavka. Visoka in dolgotrajna vročina, ki jo je spremljala, je blato spet izsušila in začeli so se isti problemi.

O odvajanju sem spraševala tukaj in še enkrat malo kasneje... in še tukaj in tukaj.

Po slabem letu živciranja, sem že skoraj obupala, saj sem naredila vse kar so rekli zdravniki in druge mamice, pa se stanje ni in ni hotelo izboljšati. In zakaj ne? Ker je vse bilo v Nejini glavi in tukaj lahko narediš le malo. Spodbujala sem jo in obljubljala sem ji nagrade, ki so ji bile všek samo do trenutka, ko je bilo treba kakat. Potem več nič ni palilo. NE in NE. "Jaz ne bom kakala!" se je drla po hiši.

Potem pa... Kakor strela z jasnega... Po nekaj prisilnih poskusih kakanja na kahlico, je naša pikapoka ugotovila, da je to FUL fajn in zdaj to redno počne. Vsak dan. Večkrat dnevno :))) Tako je zdaj naša komoda v spalnici že skoraj prelepljena z nalepkami, ki jih nalepi vsakič ko gre kakat (to je ena od spodbud iz onih dni, ki je še ostala).

Pa še recite, da nismo veseli dreka!!! Vsi, ki ste imeli podobne izkušnje s svojimi otroci, mi boste pritrdili. Za vse ostale pa srčno upam, da se vam s takimi težavami ne bo potrebno ukvarjati.

Pa mi je padel kamen od srca. Kar tako naprej Neja!!!!

Mami...nebo voda tekla?

Čez dan je naša Neja seveda brez pleničke in lepo pove, ko gre lulat. Za popoldansko spanje in za ponoči pa ji seveda še vedno zmontiramo pleničko, da se ne zgodi kakšna nesreča (ja, sej bomo tudi to počasi ukinili).

In potem je ful faca, ko ve da ima pleničko in jo lulat, pa reče: "Mami... nebo voda tekla?" Seveda ji rečem, da ne in še vprašam, če gre le še lulat na stranišče... pa reče: "Ne. Že lulam." :) In še taki blažen izraz ma na obrazu :))

Moja nova prijateljica

Lulam sicer že nekaj časa v stranišče,

zdaj pa v kahlico delam nekaj drugega...

-

To je zaenkrat vse... da se ne bomo prehitro hvalili. Samo držimo pesti, da tako ostane.

Pa še nekaj novih...

Zabeležeti je treba še najnovejše Nejine besede. No... zdaj so že lepi stavki, večinoma tudi sklon in število ter osebo lepo poveže.

Najbolj prisrčno pa je, ko sliši koga, ki poje in reče: "Mami, do peje?"

Pa še, ko se hoče igrat z igračko, kjer s kladivom zabija "žeblje" in reče: "Ki je ona ko tocem?"

Ali pa: "ona ko isem, ona ko balvam..."

Kolo

No...naša slinavka se je poslovila (hvala Bogu). Neja spet normalno je... še več kot po navadi... ampak verjetno mora "not spravit" cel teden lakote.

Sicer smo se zdaj ubadali še z njenim ne-kakanjem, ampak mislim, da se bo stanje hitro popravilo. Sej se mora! Čez en teden gremo že na morje!!!

Pa poglejmo kaj Neja počne zadnje čase. Pri babici boka ima kolo. Tam se seveda vedno, ko pride na obisk, hoče voziti. Najbolje ji gre na hodniku, kjer so tla gladka, več težav pa je imela na asfaltu pred blokom. Ampak po nekaj poskusih zdaj OBVLADA svoje kolo in ga šiba naokoli, kot da vozi že par let.

In tako smo se zadnjič skupaj z babico odpravili proti avtu, da bi šli domov. Neja pa obožuje luknje v asfaltu in je tudi s kolesom poskusila zapeljati v eno. Seveda se je poskus končal na tleh... ampak padec je bil kaskaderski :)) Nobene poškodbe, nobenega joka... he he

Nekaj metrov naprej pa je padla še babica... Hotela je ujeti Nejo na kolesu, pa je še sama stopila v luknjo in jo je malce vrglo. Ampak ni bilo nič hujšega, ker se je tudi kaskadersko ujela.. No, zdaj vemo po kom ima Neja te veščine.

V glavnem... Neja si je to kar zapomnila in mi potem še 100x povedala, kaj se je zgodilo.

Aja... vrzite oko še na Nejino desno zapestje... Ha?

Frajerska ura z muco Maco, ki sva jo dobili v kompletu s knjigo Maček Muri... Asica.

Tote niso plave...

Jap... Kupila sem fantastične super truper praktične pleničke, ki jih ni potrebno lepiti in pri tem siliti otroka, da se vleže na posteljo... In super praktične tudi zato, ker si jih lahko otrok sam sleče in nazaj obleče...

In kaj je moj otrok rekel?

"Ne!! To niso plave nice!!! Mami, daj drugo...!!"

Na...evo, pa sem jih podarila, ker doma jih ne bomo gledali, kaj šele uporabili. In šla kupit nov zavoj čisto navadnih plenic.

Še dobro, da jih potrebujemo samo ponoči.

2. obisk pri zobozdravnici

Po enem letu smo Nejo spet naročili na reden pregled pri zobozdravnici. Lani februarja sva bili prvič na pregledu in zobozdravnica je pohvalila Nejine lepe bele zobke. Neja je še dolgo znala povedati kako je bilo. No...do letos je seveda že pozabila.

Včeraj pa sva bili na drugem pregledu. Moram reči, da imava čudovito zobozdravnico, ki je zelo prijazna in zna z otroki. Z Nejo sva se skupaj vsedli na stol in zobozdravnica je pogledala Nejine zobke. Pohvalila jih je, rekla, da so že vsi in da so lepi in beli. In ko bomo čisto ukinili dudo (ki jo imamo sicer samo še za uspavanje), se bo tudi razmik med zobki zmanjšal. Rekla je tudi, da se čeljust lepo razvija in da bo lepo pripravljena, ko bodo mlečni zobki izpadli in bo dovolj prostora za nove zobke.

-

Neja je dobila igračko in štemplček na rokico. No... potem je morala sestra tudi mamici dati štempl, da sva ga imeli obe in ga zdaj ponosno razkazujeva naokrog.

-

Tukaj pa je ena slikca, na kateri se vsaj malo vidi Nejino zobkasto bogastvo.

Brez pleničke

Nisem hotela še prehitro pisat... da nebi šlo kaj narobe.

Ampak, naša pika poka podnevi ne nosi več pleničk. Jeee...

Seveda jo je treba vsake toliko časa povprašat, če mora lulat in tudi če reče da ne, jo je treba po 15-tih minutah posaditi na kahlico, stranišče ali kar na travo. In lula. Bravo :)) Se je pa tudi zgodilo, da se je zbudila ponoči in hotela na stranišče.

In če sta mami in ati slučajno malo lena in rečeva, da tak ima plenico... naj lula... reče: "Ne! Neja ge lulat na sanisce!!!"

Za opravljanje večjih stvari seveda hoče še pleničko, ampak je ne bomo nič silili. Bo že sama pokazala, kdaj bo pripravljena na naslednji korak.

Šteti do dvanajst

Naša Neja zna šteti do dvanajst. Fino ne?

V glavnem... Neja miži in šteje do dvanajst, vmes seveda pokuka kam smo se skrili in potem nas išče :))

Kak je že? in podobne...

He he...vsak dan bi lahko napisala kaj novega o Nejinem govoru in tale blog bi bil premalo...

Ko hoče Neja nekaj povedat in se v tistem trenutku ne spomni imena osebe...pa reče:

Neja: "Ceraj pisla teta...kak je že?..."
Mami: "Teta Nata?"
Neja: "Ja, ja...teta Nata ja."

Mami je v kuhinji in pripravlja kosilo. Neja je v prvem nadstropju hiše na postelji in gleda eno izmed svojih risank...

Mami: "Neja, boš makarone?"
Neja: "Ja!!! Goj nesi!"

Nekaj besed...

Se peljemo mimo hleva, kamor Neja hodi gledat krave:
Neja: "Mamca...ti tukaj se nisi bila! Neja tukaj bila. Ati tudi."
Mami: "A res? Ja, kdaj pa si bila tukaj?"
Neja: "Ati mali, bil tukaj š babico. Neja mala, bila tukaj š Bojem."

Neja pade:
Mama: "Opa...kaj si padla Neja?"
Neja: "Ja. Tak ko teta Nata. Pevec vina pila."

Neja gleda koko pri Filipu:
Filip: "To je veverica!"
Neja: "Ne! To ni vevelica, ampak je koka!"

Neja gleda koko doma:
Mami: "Glej Titanik."
Neja: "To ni Tikatik, ampak je ladja."

Se peljemo mimo šole in vrtca:
Neja: "Neja tukaj hodi solo...Neja tukaj hodi vjtec."
Mami: "Kaj pa boš delala v vrtcu?"
Neja: "Igala, pela in pesala."

Ati si prinese časopis, da bi ga prebral:
Neja: "Ati, to je moj čopis!!! Daj sem!"

Neja stoji pred hišo in pritrjuje verigo za odtekanje vode za tlakovce:
Mami: "Neja, zakaj to delaš?"
Neja: "Nebo šiša begala!"

Zobki

Končno imamo vse zobke in se bo za nekaj časa končala skrb glede problemov pri izraščanju. Neja je zdaj stara malo več kot 2,5 leta in ima vseh 20 čekanov :))

Pa se poskusimo spomnit kako so rastli:
- prva zobka (spodnji enici) sta zrasli, ko je bila stara točno pol leta. Spremljala ju je šesta bolezen, ki jo je spremljala vročina in izpiščajčki po telesu.
- zgornja zobka sta pokukala ven pri devetih mesecih...brez problemov
- ko smo bili na prvem dopustu (junij 2005 - starost 10, 11 mesecev) soNeji izrastli kar štirje zobki, zgornje in spodnje dvojke...spet brez težav...sumim, da ji je močno pomagala slana voda, ki si jo je non-stop dajala v usta :))
- vsi ostali so počasi prihajali naslednje leto in pol, vsi bolj ali manj brez bolečin ali česa podobnega. Le enkrat je imela vročino en dan...takrat sta prišli zgornji trojki.
- petice pa so povzročile več problemov...imeli smo težave, enkrat s pretrdim in drugič s premehkim blatom :((

Za bolj podrobne podatke, pa moram še preveriti doma...

Nekaj Nejinih stavkov

Pa še nekaj stavkov s prevodi:


"Neja gedat Baske."
(Neja bo gledala Telebajske - ki so spet aktualno, vendar jih zdaj dojema na čisto drugačen način kot pred kakim letom - ponavlja besede, jih oponaša.)


"No, pidi mami gat Nejo." (No...pridi se mamica igrat z Nejo)

"Neja papat majo kojlo" (Neja bi jedla tabletko za zobke :))

"Neja bozat luče." (Božati lučke, ki gorijo zunaj.)

Mamica

Neja zna reči mamica. Zdaj me tako kliče...včasih pa celo mamca :))

Poleg tega se ne piše več Maka, ampak lepo izgovori svoj priimek. To pa zato, ker ji je ati obljubil 10.000 SIT, če bo prav povedala kako se piše. In ITAK, da je prav povedala. Pa je ati ob deset jurjev.