Pričakali smo 2008

Letos je prvič tudi Neja dočakala novo leto pokonci. Bravo!!! Bila je navdušena nad raketami, hrano, družbo, glasbo in čestitkami :))

Praznovali smo kar doma, v družbi strica Andreja, tete Katje in male Zale. Neja je zjutraj, tako kot vsak dan med prazniki, spanje potegnila do pol desetih. Lahek zajtrk in kosilo sta hitro minila. Ati in stric Andrej sta že dopoldne odšla po nakupih in se vrnila šele okoli pol treh... Khm... da sploh ne omenjam...

No, ati je "zalegnil" ob pol štirih, Neja pa pol ure za njim. Iz postelje je najprej prilezel ati ob pol šestih, Neja pa je vlekla do sedme ure, ko so bili že vsi pri nas. Zala se ni dala motit in se je kar brez Neje zagnala v igrače in bila zelo pridna. Mamice so spile kavico in Martini, atija pa sta začela pripravljati svoje pripomočke.

Letos smo za silvestrovo sicer nabavili biftek in narezek, ampak sta se naša vrla moža odločila, da bi pa letos bilo malce drugače in sta naredila tole:

Jap :)) Naša mojstra sta v bundah, ob soju luči, na žaru spekla čevapčiče, perutničke in klobasice. In vse je bilo NJAMI. Tako smo se najedli mesa z žara, da sta biftek in narezek ostala skoraj nedotaknjena. Škoda...

Čevapi za silvestrovo in nazdravljanje

Neja in Zala sta bili zelo, zelo pridni. Cel večer sta se igrali, brez prepiranja sta si delili igrače in ju sploh ni bilo opazit. Ko je minilo že nekaj ur, sta se začeli igrati bolj vsaka zase, Zala v kuhinjici, Neja pa s svojo mini hiško za punčke. Ob vsakem poku sta stekli k balkonskim vratom in gledali rakete. Tudi mi smo jih nekaj spustili že ob desetih, ker nismo vedeli kako dolgo bosta mali pokonci.

Razpoloženje in dobra glasba v izvedbi Neje in Zale

Ampak gospodični sta bili zelo dobro razpoloženi in sta ostali budni vse do druge ure zjutraj, ko sta postali zaspani. Zjutraj smo spet dolgo spale, potem pa se odpravili k babici na sarmo. Mmmm

Prvič v kinu

Neja je v petek bila prvič v kinu. V veliki dvorani, na velikem platnu si je ogledala sinhronizoran animiran Čebelji film.

-

Te čbele je poznala že iz napovednika in so ji bile že takoj všeč, zato je mami pomislila, da bi pa tole lahko bil film, ki bi si ga ogledali v kinu. No, pred ogledom je še v McDonald's-u v Happy Meal-u dobila čebelo.

-

In tako smo se odpravili v Kolosej in si ga ogledali. Trajal je celo uro in pol, ampak smo zdržali cel čas, z izjemo enega lulanja. Neja je ponosno sedela na svojem sedežu, na katerega smo dali še mamino bundo, da je videla celo platno. Pojedla je kokice, spila sok in se imela zelo lepo, čeprav je bilo mamico malo strah kako bo z vsem tem truščem. Ampak ni bilo sile in bomo šli še večkrat. Naslednji je na sporedu Franček.

Božič

Ko smo našo Nejo vprašali kaj ji naj Božiček prinese, je bil odgovor vedno: Zmajčico. No, s tem je mislila tisto zmajčico iz Shreka, ki je Donkijeva ljubica.


Pred Božičkom je že dobila plišastega Donkija, Dedek Mraz je pritihotapil plišastega Shreka, Božiček pa je pod smrekico nastavil še zmajčico. Bila je je ful vesela, čeprav ni čisto prava, Donkijeva, ampak je najboljši približek, ki ga je Božiček lahko poiskal. Ime ji je Penelopa in nastopa pri Barbie Motovilki.

Casino Mond in IDMC

Včeraj sem obiskala Casino Mond v Šentilju. Šola, na kateri honorarno poučujem angleščino, je letos vse, ki kakorkoli sodelujemo v učnem procesu, povabila na sprejem v novo odprti igralniški center pri Mariboru.

Moram reči, da sem imela kar nekaj težav z odhodom, saj si je Neja zamislila "dan z mamico". In ker tudi "v.d." ni sodeloval pri prepričevanju otroka, da mami pač mora v službo, sem bila kar jezna. In to tako, da sem do 17.05 še pomivala posodo. Ko sem se končno odločila, da pa vseeno moram iti, ker mislim, da hitro ne bo priložnosti videt ta center v živo, je bila ura že četrt na šest. Naj še povem, da smo bili dogovorjeni za odhod ob 18.00 pred I. gimnazijo Maribor. Lasje oprani, frizura in obleka so bili gotovi v rekordnih dvajsetih minutah.

Uradni del sprejema je bil gotov v pičlih petih minutah. Postregli so nam s toplim in hladnim bifejem ter pijačo. Za hrano v centru skrbi glavni kuhar Zoran Ristič, ki mi sicer ni najbolj všeč... že s televizije. Ampak hrana je bila dobra. Sploh sladice...mmmm

Po hrani, so nas gostitelji popeljali po igralnici in nam razložili kje je kaj. Najbolj zanimivo mi je bilo, da je bil vsakih nekaj metrov bankomat :)) Da ti ja ne sfali denarja :))

S sodelavkami smo na tistih mašinah, kjer potegneš ročko in se vrti, zapravile vsaka svoj bon za 4 €, ki smo ga dobile ob prihodu. Jaz sem imela še največ sreče, saj sem svoje 4€ oplemenitila do vrednosti 8€, ampak na koncu sem bila na istem kot ostale... Z nulo v žepu :))

Potem smo se ustavile še pri ruleti, kjer smo zapravile vsaka 10€ (prave hazarderke, ne?) Spet sem bila jaz tista, ki je imela še največ sreče in sem še najdlje ostala pri mizi... Dokler nisem sprašila vsega, seveda :))


V nadaljevanju smo imeli priložnost poslušati fenomenalen koncert skupine IDMC, ki izvaja črnsko gospel glasbo. UAU Kaj naj drugega rečem? Bilo je res nenormalno fantastično, navdihujoče, poživljujoče....... Koncerta nisi mogel poslušati sede, ker te je sama glasba, ritem in izvedba povzignila na noge. V bistvu se ti kdaj zdi, da v filmih pretiravajo, ko ti zbori pojejo v cerkvah, ampak ko to doživiš, vidiš, da je to res nekaj posebnega. Nepozabnega. Sploh ni čudno, da jih je Luciano Pavarroti povabil, da so peli na njegovi poroki.

V glavnem, bila sem navdušena. Prišel je tudi Andrej Šifrer, ki očitno skupino dobro pozna, saj jih je tudi pozdravil na odru. Koncert si je ogledala tudi mariborska občinska smetana z županom na čelu.

UAU še enkrat in priporočam ogled, če bodo še kdaj nastopali v Sloveniji.

Lutke in Dedek Mraz

V ponedeljek zvečer smo Neja, mami in babica boka odšle na lutkovno predstavo, ki nam jo je podaril sindikat v mamini službi. Ob pol sedmih zvečer se je predstava Ringaraja v lutkovnem gledališču začela.

Neja je predstavo sicer že videla z vrtcem, vendar je bila vseeno vidno navdušena. Cel čas je vzravnano sedela na svoji blazini. Ni imela časa niti, da bi se naslonila nazaj. Ob pesmicah je ploskala, pela in se gugala. Ko smo zapeli "Mi se mamo radi", me je objela in sva skupaj peli.

Ob koncu predstave smo čakali še Dedka Mraza. Ta je ves mogočen stopil izza zavese in pozdravil otroke. Nekaj otrok je šlo k njemu in so mu zapeli kakšno pesmico, potem pa jim je razdelil bonbone.


Ko je bilo razdeljevanje končano, so se otroci lahko z Dedkom Mrazom še slikali. Seveda sva tudi z Nejo pohiteli k njemu in se poškljocali (no, Neja, mami se ni slikala... čeprav mi je zdaj žal, ker sem bila nad Dedkom Mrazom skoraj tako navdušena kot Neja... pravi mali otrok:))


Moram pa reči, da za slikanje ni bilo ravno nekega navala, čeprav je bilo lutkovno gledališče polno otrok... Čudno... A so res že vsi naveličani Dedkov Mrazov in Božičkov? Jaz osebno nisem... bi ga kar domov povabila :))

Božična peka

Letos smo ženskice spet (kot lani) prijele za kuhinjske pripomočke in spekle kup medenjakov in ostalih keksov.

Letos je, poleg babice boka in Maje, pomagala tudi teta Renata.

Namen božične peke je seveda veselje otrok, ko gnetejo testo in izrezujejo oblike. In Neja je bila prvih nekaj minutk navdušena. Potem pa je mami šla k sosedom po rezervni pekač in s sabo pripeljala Majo, da nam pomaga.

Maja in Neja sta izrezali nekaj piškotov, potem pa zgasnili v dnevno sobo in ju ni bilo več na spregled do osmih zvečer, ko je prišla Maja povedat, da mora domov. Ženske v kuhinji smo (skoraj) pozabile na podmladek v dnevni... Ampak sta se prav pridno igrali, tako da ni bilo bojazni. Sicer pa je Maja že velika punca. No... Neja tudi.

Ko se je Maja poslovila, se je Neja pridružila peki...

Mami, babica in teta Renata pa so ob dobri glasbi (in kakšen Bandidosu Ice) uživale v peki in čveku. Napekle smo tono keksov.

Medena hiška

Tukaj je hišica še v delu

Babica boka in Neja sta bili v soboto zelo pridni. Izdelali sta zelo lepo hiško iz medenega testa. Babica je spekla plošče, Neja pa je lepila nanjo kandirane češnje in mandlje. No, tudi mami je malo pomagala. Predvsem pri tem, da Neja ni pojedla vse bele čokolade :))

In še končni izdelek

Naš adventni venček

Ne... nisem ga sama delala. Ni bilo časa, čeprav ideja je zelo enostavna. Smo ga pa nabavili na prvo adventno nedeljo. Hitro, ne?

Lešniki seveda ne spadajo na svečke. To si je zamislila Neja :)

Špricanje vrtca, nočni pogovori in drugo

Neja je ta teden doma. Preventivno smo jo pustili pri babici in dediju, ker je že malo kašljala in ji je teklo iz noska.

Poleg tega jo je v nedeljo zvečer bolel trebušček in je bruhala. Sumim sicer, da se je nabralo preveč sluzi, ki je ni izkašljala in jo je ta dražila. Upam pa, da ni bilo od žajbljevega čaja, s katerim se nalivava z atijem. Ja, tudi midva nisva med najbolj zdravimi. Boleče grlo, kašelj, slabo počutje... Lekadol, žajbelj, čaji, vitamini... vse to je na dnevni to-do listi. Še vedno. In potem sploh ni čudno, da je otrok tudi bolan.

V glavnem, v ponedeljek ponoči je imela Neja vročino. Ob dveh zjutraj se je predramila in sem jo morala malce poujčkati. Tako sem jo odnesla v dnevno sobo. Tam pa je skozi okno videla mesec in je bila v trenutku budna kot sova. Skočila je na tla (kot da je popolnoma zdrava), stekla k balkonskim vratom in se pogovarjala z njenim "botrom mesecem". Med drugim je šla zbudit še atija, da mi je povedala, da ima boter mesec novo frizuro in da je prišel k njej na obisk. Ok... ni bil ravno navdušen. Mesecu je povedala še, da mamica ni Zalina teta Nina, ampak je Nejina mamica. (to je bilo očitno zelo pomembno... kako se je tega spomnila ob dveh zjutraj, mi še vedno ni jasno).

Nočni pogovori z mesecem so trajali kakšne pol ure. Čas do štirih zjutraj pa sva prebili gledajoč Shreka tretjega. Potem pa sva šli spat. Zjutraj je še imela vročino in zaradi neprespane noči, je mamica z veseljem ostala v bolniški.

Ob dvanajstih naslednji dan (torek) sva šli k najinemu novemu zdravniku v Hoče, ki je ugotovil, da nima nobenega bakterijskega vnetja in da je samo viroza.

No, od torka pika nima več vročine, zato je mami v službi. Včeraj je prišel Miklavž in ji je prinesel igrico Ekec pekec kurji drekec.

Ko je odvila paket je rekla: "Ati!!!! ves kaj sem dobila? Ekeca pekeca kurjega drekeca!!!! Pidi, špilat!"

Dobila je še leseno ptičjo hišico, ki jo morava sami sestavit in pobarvat. Zdaj pa veselo na delo. Končni izdelek pokaževa tukaj.

Lučke

Včeraj smo šli zvečer (no ob šestih) pogledat lučke na pobreško pokopališče. Za Nejo je to bilo posebno doživetje. Kar hodila je in ugotavljala kakšne barve so svečke. S sabo je imela tudi majhno baterijico, da si je svetila pot.

Danes pa, po kosilu pri babici boka, odrinemo v Kamnico na pokopališče, da prižgemo svečko še dediju boka. Tam se dobimo še s vsemi maminimi sorodniki in gremo k omi.

Bedno...

No evo... takole izgledam zadnje dni... sicer si sobote in nedelje vzamem fraj, med tednom pa gulim knjige kolikor se le da... (naj povem, da se mi RES ne da preveč in samo iščem izgovore...) Zadnje dni pa bom izgubljala živce...

A je še komu pomembno kako za boga miloga je bila organizirana uprava v 18. stoletju in kako se je kaj imenovalo????? KAP ME BO!!! In to je samo eden od predmetov... Če mi le rata narediti ta izpit......

Najbolj pa me jezi to, da so rok dali takoj po praznikih, tako, da zdaj nimam NIČ od praznikov. Neja ima počitnice (ni v vrtcu), ampak je še vseeno pri babici, ker moram biti jaz za knjigami. Ko bi lahko uživale 100 na uro. No... po izpitu si defenitivno vzamem nekaj dni dopusta, Neji priskrbim počitnice tudi v vrtcu in nama več nič ne prepreči uživanja... Ampak kaj, ko bodo pa vsi ostali v službi... Ampak OK, glavno da bova midve skupaj. Bova že našli kako mamico na porodniški za kavico :))

Zdaj pa nazaj za knjige...

Vse najboljše, Neja!!!

-

"Na svetu si, da gledaš sonce,

na svetu si, da greš za soncem,

na svetu si, da sam si sonce,

in s sveta odganjaš sence."

-

(Tone Pavček)

Danes naša punčka praznuje 3. rojstni dan. Pred tremi leti je ob točno 11.20 na svet privekala kot majhna dojenčica, majcena in nebogljena. Danes pa je že velika punca, ki zna že dosti stvari sama narediti, zapoje kakšno pesmico in kaj pametnega pove (včasih še kaj preveč).

Najraje gleda risanke, skače na trampolinu, se vozi po toboganu, se guga, lovi. Rada ima svoje najdražje in svoje prijateljice.

Še vedno je zakon Europark in igralnica v njem, rada je tudi v Mladinski knjigi, kjer pregleda knjigice, preveri če imajo v Zootiku še vse živali in, če pri Romansi še prodajajo sladoled za Nejo in ledeno kavico za mamico.

Rada nori in jo je včasih težko ustaviti. Atija ščipa za rit in nos, mamico ovija okoli malega prsta (pa ne samo mamice, tudi babice, dedija in Boja). Zna narediti preval in se peljati z glavo naprej po toboganu, zna narisati sonce in hišo, zna lulati in kakati v kahlo ali stranišče...

Samo, da bi malo več jedla se še ni naučila... Ampak vseeno je zrasla in je velika, čeprav še ima dudo in flaško (ko gre spat).

In septembra gre v vrtec... Tam bo spoznala nove prijatelje, nove igre, pesmice in nove fore. In se naučila biti še bolj samostojna... smrk

Draga Neja...

...čaka te še veliko veselih, brezskrbih in srečnih uric.

Naj ti sonček vedno sije.

Bodi nasmejana, vesela, razigrana in navihana še naprej.

Mami in ati te imata neizmerno rada.

Praznovanje

Prvo praznovanje je bilo že v torek (31.7.), ko sta Neji prišla voščit stric Bojan in teta Renata. Pravo praznovanje sta na žalost zamudila, saj sta šla na morje.

-

V soboto, 4. avgusta pa se je Nejin 3. rostni dan praznoval na veliko.

Vabilo

Najprej smo za našo pikopoko okrasili dvorišče in pripravili igrala in prostor za njene prijateljice:

Ati je pekel na žaru, mami je pomagala delati omako in pripravljala vse ostalo, Neja pa je čakala goste. Ko so vsi prišli, je bila kar presenečena kakšna gneča je nastala, zato je le redkokomu pustila, da ji čestita ali da ljubčka (no, darila pa je seveda sprejela).

Ko smo se vsi najedli, so bile na vrsti tortice, ki jih je spekla babica boka. Bile so zelo dobre.

Nesemo k žegnu

No, takole bi Neja nesla svojo košarico k žegnu. Ker pa smo seveda veliki zaspanci in sva pozno prišli k babici, nismo uspele priti do cerkvice. Jaz pa sem jo vseeno ovekovečila s košarico.

-

Barvanje jajčk

Nejčika je skupaj z Majo pobarvala nekaj plastičnih jajčk in jajčk iz stiropora.


Pripomočki:
- plastična jajčka
- jajčka iz stiropora
- nastavki za držanje jajc
- prstne barve
- čopiči
- voda (veliko vode)
- krpe (veliko krp)


Delo je potekalo na naši terasi, torej daleč od površin, občutljivih za barvo in daleč od atija, ki je občutljiv za packanje. Jajčki so izgledali lepo, kako pa je izgledala Neja, pa se vidi na spodnji sliki...
-

Bliža se Velika noč

Mmmm komaj čakam... Danes je post in jemo samo nemesno hrano:)) Potem pa se začne vikend velike noči, prost ponedeljek, obiski tu in tam, jajčka, zajčki itd...

-

Pri nas smo vedno imeli običaj, da smo za Veliko noč odšli k mamini družini in tam preživeli cel vikend. Spomnim se, da smo prespali pri stari mami in starem ateju v njuni mali idilični hišici na bregu, kjer ni bilo (in še vedno ni) centralne kurjave, tople vode in kopalnice s straniščem. Pa vendar je obisk vedno imel svoj čar. Zvečer ko sem splezala pod odejo je bilo vedno izredno hladno, dokler se ni zagrelo in zjutraj je bilo prijetno toplo, dokler ni bil čas za vstajanje...takrat je bilo treba iz tople postelje spet stopiti v hladno okolje.

-

Ampak zjutraj so me že vsi pričakali, saj so vsi vstali pred mano in nesli velikonočne dobrote (jajca, hren, šunko, klobase in ostalo) k žegnu v vaško cerkev. Tako smo dan pričeli skupaj ob zajtrku. Čez dan so moški pokali s karbitom, da se je kar treslo...

-

Kje je že to...Danes imamo svojo družino in že kar nekaj časa ne hodimo več tja. Škoda. Ampak morali bomo uvesti nov ritual za Veliko noč...da bo tudi Neja imela lepe spomine na ta čas. Mislim, da bom začela z iskanjem jajčk, ki jih zajček skrije na vrtu...Tega mi nismo nikoli počeli, pa se mi zdi zanimivo in bo Neji gotovo všeč.

-

Danes bova z Nejčiko pobarvali jajčka, jutri pa bova jih poskusili odnesti k žegnu z babico bok. Seveda če bo Neja za, saj vedno ko pride k babici, je več ne dobiš iz stanovanja.

Popoldan ima stric Bojan praznovanje rojstnega dne, tako da bo tam zagotovo zelo zanimivo, saj pridejo še Filip, Mai in Lara in bo ful fajn.

-

Slike sledijo...

Pustovanje

Na pustni torek sta mami in ati pohitela iz službe in pobrala malo princesko pri babici. Želeli smo si ogledati Nodija, ki je obiskal pakija. Ker je tam bila neznosna gneča, smo se odpravili še v center mesta, kjer je bila gneča tudi velika, ampak prostor je bil večji in je bilo več zraka.

Mamica se je letos našemila v bonbon, Neja pa je bila vesela princeska.

V centru mesta smo opazovali maškare in se sprehodili. Neja je najbolj uživala ob kipu svobode, ki ga je obrožila kar nekajkrat in se skrivala v njem.

Pričakujemo pust

Še malo pa bo pustna sobota. Sicer ne bomo šli nikamor, ker gre mami z Bojem in dedijem na Madžarsko po novo chow-chowko, bomo pa v torek šli v mesto gledat maškare in se veselit z njimi.

No...naša princeska pa se bo za pusta prelevila v pravo princesko. Mami ji je že pred časom kupila čudovito oblekco (za katero upa, da bo ostala čista do pusta), in Neja si jo skoraj vsak dan vsaj za pol urce obleče in potem čara s svojo palico.

No...tukaj je:

Rojstni dnevi

Mesec februar je poln rojstnih dnevov. Razen Neje, dedija in mamice imajo skoraj vsi ta mesec rojstni dan.

Tako smo začeli z B-jem, nadaljevali z atijem, babo boka, pred njimi (še januarja) je bil stric Andrej, potem še teta Katja, prihaja pa še stric Grega, ki bo praznoval na pustno soboto. Konec meseca pa še babica Slavica.

No...pa rečte, da pri nas ni veselo.

Takole pa Nejči prinaša rožice.

Srečno in zdravo v novem letu 2007

Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca.

Spomladi do rožne cvetice,

poleti do zrele pšenice,

jeseni do polne police,

pozimi do snežne kraljice,

v knjigi do zadnje vrstice,

v življenju do prave resnice,

a v sebi - do rdečice čez eno in drugo lice.

A če ne prideš ne prvič ne drugič do krova in pravega kova,

poskusi vnovič

in zopet

in znova.

(Tone Pavček )

Pa smo ga dočakali.... Novo leto namreč. Po bolj ali manj bolnih praznikih, ko smo prebolevali nekaj z antibiotiki in nekaj z domačimi zdravili in samo ati ni zbolel, smo spet v starih tirnicah. Neja jezi babico in dedija, mami in ati pa služita din dine.

Za silvestrovo smo šli k babici na večerjo, potem pa smo preostanek leta preživeli doma. Neja je ob desetih zaspala in prespala polnoč in vse raketice. Jih je pa okoli osmih videla, ko so jih spuščali dedi, botrček in ati. Najprej je malo gledala, potem pa jo je postalo strah pokanja in sem jo nesla v hišo, kjer je iz varne razdalje opazovala dogajanje skozi okno.

Zdaj mora ati kupiti še nekaj raket, ker moramo nenehno sedeti pred oknom v kuhinji in gledati "rakete" skozi okno. Čeprav jih več ni.

Naša mala miš pa zna tudi voščiti srečno novo leto. Ko smo včeraj prišli k babici v blok, ji je kar na vratih že rekla: "Slecno novo leto!" in odjurila k svojim igračam :))