Zgodba o avtobusu...

Čakam na avtobusni postaji...

Jeeeee.... avtobus... kaj si ti nor!!!

Na Pekrski gorci

Prejšnji ponedeljek se je Neja s prijateljčki s telovadbe in teto Branko (ki je naša vaditeljica) povzpela na svoj prvi hrib. Šli smo na Pekrsko gorco. Moram reči, da so bili otroci zelo pridni in so vsi popolnoma sami prispeli do vrha.

Pod vrhom smo naredili še nekaj vaj, zaplesali in se igrali s storži, ki smo jih nabrali po poti. Videli smo tudi žabo in veverico (itak, da je to big deal).

Na vrhu je bilo okrepčilo seveda nujno.

In ko smo se vrnili so nas pričakale jagode in lubenica ter keksi s katerimi smo zajedli novo sestrico naše telovadne prijateljice Maše.

Tote niso plave...

Jap... Kupila sem fantastične super truper praktične pleničke, ki jih ni potrebno lepiti in pri tem siliti otroka, da se vleže na posteljo... In super praktične tudi zato, ker si jih lahko otrok sam sleče in nazaj obleče...

In kaj je moj otrok rekel?

"Ne!! To niso plave nice!!! Mami, daj drugo...!!"

Na...evo, pa sem jih podarila, ker doma jih ne bomo gledali, kaj šele uporabili. In šla kupit nov zavoj čisto navadnih plenic.

Še dobro, da jih potrebujemo samo ponoči.

Sama z atijem

V ponedeljek sem si privoščila ogled predstave v Narodnem domu. S prijateljicami sem si ogledala komedijo Klejt najt šou: Psihiatrija za kadilce v izvedbi ekipe Reporterja Milana.
-

Moram reči, da je bila predstava fenomenalna. Vsi smo uživali in natrenirali trebušne mišice, saj smo skoraj dve uri umirali od smeha.

Ati in Neja pa sta ostala sama doma in se igrala do poznih ur, potem pa utrujena zaspala. Ko sem prišla domov, sem Neji še v spanju oblekla zgornji del pižame, ker je spala samo v spodnji majčki. No... glavno, da ni bilo večjih težav :))

2. obisk pri zobozdravnici

Po enem letu smo Nejo spet naročili na reden pregled pri zobozdravnici. Lani februarja sva bili prvič na pregledu in zobozdravnica je pohvalila Nejine lepe bele zobke. Neja je še dolgo znala povedati kako je bilo. No...do letos je seveda že pozabila.

Včeraj pa sva bili na drugem pregledu. Moram reči, da imava čudovito zobozdravnico, ki je zelo prijazna in zna z otroki. Z Nejo sva se skupaj vsedli na stol in zobozdravnica je pogledala Nejine zobke. Pohvalila jih je, rekla, da so že vsi in da so lepi in beli. In ko bomo čisto ukinili dudo (ki jo imamo sicer samo še za uspavanje), se bo tudi razmik med zobki zmanjšal. Rekla je tudi, da se čeljust lepo razvija in da bo lepo pripravljena, ko bodo mlečni zobki izpadli in bo dovolj prostora za nove zobke.

-

Neja je dobila igračko in štemplček na rokico. No... potem je morala sestra tudi mamici dati štempl, da sva ga imeli obe in ga zdaj ponosno razkazujeva naokrog.

-

Tukaj pa je ena slikca, na kateri se vsaj malo vidi Nejino zobkasto bogastvo.

Ustvarjanje - čopinje

Zadnje čase je pri nas zelo popularno delanje "čopinj", kot jim pravi Neja. Kaj to je, je razvidno iz slike.

No, ta igra je Neji in mamici sicer zelo všeč, saj si pobarvava dlani in veselo delava odtiske...takšne in drugačne barve. In mami je najbolj vesela, da so barve prstne in se zelo lepo umijejo z kože.

Pri igri oz. opazovanju najinega dela, je prisoten tudi ati. Njegovo sodelovanje se kaže predvsem v tem, da nadzoruje, da se slučajno ne dotakneva kakšega drugega predmeta, stene, vrat, tal, radiatorjev ipd... He he prav fajn ga je opazovat kako živčka :))

Brez pleničke

Nisem hotela še prehitro pisat... da nebi šlo kaj narobe.

Ampak, naša pika poka podnevi ne nosi več pleničk. Jeee...

Seveda jo je treba vsake toliko časa povprašat, če mora lulat in tudi če reče da ne, jo je treba po 15-tih minutah posaditi na kahlico, stranišče ali kar na travo. In lula. Bravo :)) Se je pa tudi zgodilo, da se je zbudila ponoči in hotela na stranišče.

In če sta mami in ati slučajno malo lena in rečeva, da tak ima plenico... naj lula... reče: "Ne! Neja ge lulat na sanisce!!!"

Za opravljanje večjih stvari seveda hoče še pleničko, ampak je ne bomo nič silili. Bo že sama pokazala, kdaj bo pripravljena na naslednji korak.

Šteti do dvanajst

Naša Neja zna šteti do dvanajst. Fino ne?

V glavnem... Neja miži in šteje do dvanajst, vmes seveda pokuka kam smo se skrili in potem nas išče :))

Bili smo v Herbersteinu

Na državni praznik, 27. aprila smo se odpravili v safari park Herberstein pri Gradcu. Z nami so šli še Zala in njena ati in mami.

No...Neja in Zala sta tam seveda že bili... 2 leti nazaj, Neja je bila stara 9 mesecev, Zala pa je bila še v trebuščku. Ampak tam pa je bila :))

Seveda smo uživali, ogledali smo si vse živali. Neja si je najbolj zapomnila leva, kamele in volke. Zala je bila bolj hiperaktivna in je živali še niso tako zanimale. Ampak vseeno se je imela lepo. Kar naprej je klicala Nejo in se pogovarjala z njo. Pravi frajerki sta bili.

Tukaj pa je nekaj utrinkov:

Vpisana v vrtec

Danes sva se z Nejo odpravili v naš vrtec in se vpisali. Neja je bila že doma navdušena in ko sva prišli tja, sem jo morala prav držati nazaj, da mi ni pobegnila v igralnico. No, naša soseda Irena je glavna v vrtcu in jo je peljala v skupino najmlajših, kjer je tudi Nejina prijateljica Lara. Medtem sva z gospo Ireno uredili formalnosti in Neja je že prišla pome, da mi pokaže koga je našla.

Ampak pot jo je zapeljala v drugo igralnico, kjer pa je skoraj "tja padla", ko je našla še eno svojo prijateljico - Anjo. Ne moreš verjet!!! He he...potem sem jo komaj dobila iz igralnice, ker se je zaigrala, pa še otroci so jo čisto okupirali.

Ob odhodu iz vrtca je še vztrajala, da gre še pogledat Majo in Nino v šolo... Ampak tam učiteljice ne bi bile najbolj vesele obiska. Zato sva šli v Qlandio gledat razstavo metuljev.

No, septembra se bo pa začelo zares...moram kar dopust splanirat. Sicer pa ne vem komu bo bolj težko... meni ali Neji...