Kakanje - OK

Ne morem povedat, kako zelo vesela in srečna sem!!! Sem že zadnjič pisala, da naša Neja končno kaka na kahlico. Oziroma.... sploh kaka!!!

Imele sva velike težave s tem. Neja se je bala kakat, ker se ji je pred skoraj letom dni naredila zapeka in je bilo odvajanje zelo težko in boleče in je odvajala blato le 1-2x tedensko. Tako je potrebovala nekaj mesecev, da je spet začela odvajati brez bolečin. Potem je nastopila Slinavka. Visoka in dolgotrajna vročina, ki jo je spremljala, je blato spet izsušila in začeli so se isti problemi.

O odvajanju sem spraševala tukaj in še enkrat malo kasneje... in še tukaj in tukaj.

Po slabem letu živciranja, sem že skoraj obupala, saj sem naredila vse kar so rekli zdravniki in druge mamice, pa se stanje ni in ni hotelo izboljšati. In zakaj ne? Ker je vse bilo v Nejini glavi in tukaj lahko narediš le malo. Spodbujala sem jo in obljubljala sem ji nagrade, ki so ji bile všek samo do trenutka, ko je bilo treba kakat. Potem več nič ni palilo. NE in NE. "Jaz ne bom kakala!" se je drla po hiši.

Potem pa... Kakor strela z jasnega... Po nekaj prisilnih poskusih kakanja na kahlico, je naša pikapoka ugotovila, da je to FUL fajn in zdaj to redno počne. Vsak dan. Večkrat dnevno :))) Tako je zdaj naša komoda v spalnici že skoraj prelepljena z nalepkami, ki jih nalepi vsakič ko gre kakat (to je ena od spodbud iz onih dni, ki je še ostala).

Pa še recite, da nismo veseli dreka!!! Vsi, ki ste imeli podobne izkušnje s svojimi otroci, mi boste pritrdili. Za vse ostale pa srčno upam, da se vam s takimi težavami ne bo potrebno ukvarjati.

Pa mi je padel kamen od srca. Kar tako naprej Neja!!!!