Odvajanje od...

No, takole... Kaj vse se je zgodilo v zadnjem mesecu dni. Neja se je odvadila od plenic in dude, navadila se je na vrtec in postala prava vrtičkarka.

Od nekdaj me je bilo strah kako bo izgledalo odvajanje od dude. Za plenice se nekako nisem sekirala, ker sem rekla, da je nikakor ne mislim silit. Dovolj smo imeli težav s kakanjem. Pa se je pravzaprav odvadila sama. Jaz sem jih samo nehala montirat na rit. No, za ziher pa smo kupili tiste nepremočljive rjuhe za postelje. Do zdaj so bile mokre samo enkrat.

Ampak duda pa je druga stvar. Ko sem brala kakšen huronski jok spremlja odvajanje od dude, me je kar mrazilo. Neja je dudo sicer uporabljala res samo za spanje, saj se podnevi sploh ni spomnila nanjo. Ampak spanja pa si brez dude nismo znali predstavljati.

In potem je nekega dne Neja zjutraj k babici odnesla še zadnjo dudo z nočne omarce (vsako jutro je namreč odnesla eno ali dve in potem so se nabirale pri babici). No, popoldan pa ni prinesla nobene nazaj. Nisem se pretirano sekirala, saj sem vedela, da imam še rezervne v predalu, ampak Nejka jih ni videla. Pa sem ji rekla, da nimamo dud.

Zvečer je običajni obred uspavanje izgledal takole: "Mami... soka!", "Mami... meka!", "Mami... dudo!" sem ji dala dudo in je zaspala.

Tokrat pa je bilo takole: "Mami... soka!", "Mami... meka!", "Mami... dudo!" Pa sem ji povedala, da je ni in je zaspala. Ha? Skoraj me je kap!!!

Ok... sem pomislila. Danes še gre... bomo videli jutri. Naslednji dan sem ji povedala, da spet ni dud. Zvečer pa:

"Mami... soka!"
dam sok
"Mami... meka!"
dam mleko
"A... dude pa nimamo, ne?"
? Ne...

In je šlo :))) In še danes gremo spat brez dude. Dokler ni začela spati v vrtcu jo je uporabljala samo še za popoldansko spanje, zdaj pa niti to ne več. Ampak za ziher so še vedno nekje v rezervi :))

Samo ve pa, da po mleku nekaj manjka :) Potem pa reče: "Aja... ni dude, ne?"