Pa se že nekaj vidi

Nejo že tretji teden vsak dan (večkrat na dan) obmetavam z istimi vprašanji: "Kako je bilo v vrtcu? Kaj ste delali? Ste se kaj novega naučili? Kaj ste jedli?"

Odgovor vedno dobim samo na prvo vprašanje: "V redu." In to je to...

In ko že obupam nad spraševanjem in si pač mislim, da je verjetno pozabila kaj so delali in kaj so jedli... se zgodi naslednje: Zvečer sediva na kavču in se spomnim, da bi Nejo naučila pesmico, ki so jo prepevali v ponedeljek na plesnih: Metuljček Cekinček. In ko zapojem prvo vrstico, se mi Neja pri drugi pridruži in zapoje celo pesmico z mano... No... pa sem bila presenečena :) In potem mi pove, da se je je naučila v vrtcu. Fino...

Čez kakih 15 minut jo vidim kako smešno dviguje noge in hodi v krogu. Po moje je opazila moj vprašujoči pogled in rekla: "Pidi sen, mami. Glej... tukaj so nekje zabice skite. Gema jih iskat." OK. Vstanem in odkorakam za njo in ona mi kaže kje so vse žabice: pod mizo, pod kavčem, v akvariju, za televizijo... In jaz še kar gledam zakaj tako dviguje noge... Potem pa mi pove, da sva midve ja štorklji in štorklje jejo žabice...

Oooo... kak mama nič ne ve :))