Lutke in Dedek Mraz

V ponedeljek zvečer smo Neja, mami in babica boka odšle na lutkovno predstavo, ki nam jo je podaril sindikat v mamini službi. Ob pol sedmih zvečer se je predstava Ringaraja v lutkovnem gledališču začela.

Neja je predstavo sicer že videla z vrtcem, vendar je bila vseeno vidno navdušena. Cel čas je vzravnano sedela na svoji blazini. Ni imela časa niti, da bi se naslonila nazaj. Ob pesmicah je ploskala, pela in se gugala. Ko smo zapeli "Mi se mamo radi", me je objela in sva skupaj peli.

Ob koncu predstave smo čakali še Dedka Mraza. Ta je ves mogočen stopil izza zavese in pozdravil otroke. Nekaj otrok je šlo k njemu in so mu zapeli kakšno pesmico, potem pa jim je razdelil bonbone.


Ko je bilo razdeljevanje končano, so se otroci lahko z Dedkom Mrazom še slikali. Seveda sva tudi z Nejo pohiteli k njemu in se poškljocali (no, Neja, mami se ni slikala... čeprav mi je zdaj žal, ker sem bila nad Dedkom Mrazom skoraj tako navdušena kot Neja... pravi mali otrok:))


Moram pa reči, da za slikanje ni bilo ravno nekega navala, čeprav je bilo lutkovno gledališče polno otrok... Čudno... A so res že vsi naveličani Dedkov Mrazov in Božičkov? Jaz osebno nisem... bi ga kar domov povabila :))