3. julij 2006 – ponedeljek

Vikend je za nami. Par kratkih dni, ko lahko cele dneve uživamo skupaj - vse trije.

Kako nepravično je življenje...Čez teden si od 7-15 v službi, prideš domov, nekaj na hitro skuhaš, pa je ura pet. Vmes itak dobiš živčnega, ker ne moreš brez motenj naredit kosila...se jeziš...Ostane le še nekaj uric za skupno igranje, pri katerem pa sem vedno utrujena od dopoldanskega dela.
Ampak, vsaj nekaj je.

Kako izgledajo naši poletni popoldnevi?

Igranje in čofotanje na terasi in zelenici. Po navadi se Neji pridruži še Lara, Nina in Maja. Štiri babe z enako dolgimi imeni, od katerih so Neja, Lara in Nina vse rojene na petek. Zanimivo kajne? Moram se pozanimat, na kateri dan je rojena Maja. V glavnem babike se razumejo in divjajo. Malo pri nas, malo pri sosedih.



Tudi mami ima družbo. Sosedo Dorotejo in Tanjo, s katerima čvekamo ob kavici. Ati pa ta čas počiva v dnevni.

Pa še vikendi...Ob sobotah, če ati dela, jo z Nejo mahneva k babici boka. Samo omenim "baba bok", pa Neja nori. In se po jutranji kavici in kakavu spakirava v "bok". Tam seveda sledi norenje po hodnikih in luftu, razturanje babičinega stanovanja na prafaktorje, spanje in odhod domov. Potem pa ponavadi v nakupovalno središče, ki je btw Nejin priljubljen prostor (paka) in komaj čaka, da se lahko vozi s tekočimi stopnicami in se skriva in lovi po trgovinah. Midva pa seveda ne moreva kupiti vsega kar potrebujemo, ker pol pozabiva. Nedelja je po navadi bolj miren dan. Po jutranjem cartanju in pospravljanju, odjurimo k babici in botrčku, kjer nas čaka kosilo in siesta. Za vse he he. Popoldan pa spet domov, se pripravljat na nov dan.

Končno sem začela z branjem Da Vincijeve šifre...Bolj počasi gre, čepraj je zelo zanimiva in komaj čakam, da nadaljujem. No, Neja mi ne pusti, da bi kaj dosti brala. Hitro mi vzame knjigo in veselo lista po njej. Tako sem ji včeraj prinesla knjigo Podpisano Tito in naj brska po njej. Nekaj časa je potrebovala, da je pozabila Šifro, ampak je šlo in mami je celo lahko prebrala nekaj poglavij. Juhuhu...