Naš lanski dopust

Lani smo naš dopust, zaradi tega ker Neja še ni bila stara 1 leto, planirali že v juniju, ko je dopolnila 10 mesecev. Seveda sva se z Edijem odločila za oddih na Hrvaškem, čim bliže Sloveniji, če bi pač slučajno bilo kaj narobe. In tako sva rezervirala dva tedna dopusta za nas in dedija, ki se nam je pridružil. Prvi teden dopusta smo preživeli v Vrsarju, v apartmajskem naselju Petalon, drugi teden pa v Umagu, v naselju Sol Stella Maris.

Moram reči, da je bil ta prvi dopust z Nejo kar naporen, saj je bila ravno v fazi, ko še ni znala sama hoditi in tako smo jo morali neprenehoma voditi za rokice, da se je princeska sprehajala. Naše hrbtenice so pa trpele. Ampak smo preživeli. Neja tudi :)

Prvi teden dopusta se je začel z 19. junijem 2005, ko smo spakirali kovčke, bazene, voziček, posteljico, plenice, mleko za Nejo, pivo za atija in dedija, prenosti računalnik itn… v našo Laguno karavan, ki je seveda bila tako polna, da je dedijeva prtljaga priromala za nami v avtu z babico in botrčkom, ki sta ta konec tedna šla na razstavo psov v bližino Vrsarja. Na strehi smo imeli tudi izposojen kovček, ki je bil tudi do vrha napolnjen. V glavnem, prtljage več kot preveč.

Vožnja proti Vrsarju je potekala kar gladko. Dokler se Neja ni zbudila in uprizorila operno arijo od Umaga do Vrsarja. Vso pot smo tako poslušali Atomik Harmonik in Hop Marinka, ki je bila takrat njena najljubša pesem in je vsaj tako nehala s kričanjem.

V Vrsarju smo uživali res 100 na uro. Apartmaji so bili prenovljeni in tako lepi, da že dolgo nisem videla podobnih. Res je bilo zelo lepo in udobno. Jedli smo v restavracijah in nismo nič kuhali. Samo Neji sem včasih pogrela kakšne Hippove mesne kašice, ki jih je zelo rada jedla. Pravzaprav jih je na morju pojedla veliko več kot običajno. Verjetno je morski zrak kaj vplival na to. V glavnem…uživala je v vsakem trenutku. Zjutraj sva po navadi z Edijem odšla v trgovino po zajtrk in po zajtrku smo se odpravili na bazen. Že pred dvanajsto uro sem Nejo odpeljala v apartma, kjer je zaspala, saj je bila temperatura vsaj znosna. Zunaj je bilo neprenehoma 30°C. Notri pa smo imeli klimo. Popoldan se je še malce kopala, zvečer pa smo odrajžali do Vrsarja, kjer smo kaj pojedli, se sprehodili in odšli nazaj. Majhna kriza je bila le prvi dan, ko je Neja dobila slano vodo v oči in usta. Verjetno je svoje naredila tudi utrujenost od potovanja in je bilo kar hudo, ker ni mogla zaspati. Potem pa se je lepo utekla in je vsak dan spala po 2-3 ure.

Drugi teden dopusta se je od prvega kar precej razlikoval. Predvsem v udobju. Bungalov, ki smo ga dobili je bil majhen in utesnjen, brez klime, pa še oprema je bila stara vsaj 30 let. Ampak po prvem šoku smo se le privadili. Hvala bogu Neja ni imela težav z vročim vremenom in je tudi tukaj spala podnevi in ponoči. Kar ji je bilo najbolj všeč je bil vlakec, ki je vozil iz naselja v središče Umaga. Poleg tega je zraven imela knjižico Tomaž in njegova dirka, ki dela čiha puha, če pritisneš na tipko na njej. In ta knjižica je bila zelo aktualna cel dopust.

Kopali smo se v bližnjem bazenčku za otroke, kjer je zelo uživala in skoraj ni hotela ven. Tako sem jo morala kar direktno iz bazena peljat na spanje. Sicer pa je bilo tudi super. Zvečer smo se vedno odpravili na kak sprehod, pregledali vso okolico. V morju smo se kopali morda le 2 krat, saj je voda v zalivu (umetnem) imela 30°C. Kar pa je bilo rahlo pretoplo. V bazenu je bilo bolje.
Zadnji dan nas je še obiskala babica Darinka in Neja je bila zelo vesela. Babica pa še bolj. Tako ji je Neja veselo razkazala Umag. Tam so jo že skoraj vsi poznali, saj si si moral takega otroka zapomnit. Vsakemu, ki je šel mimo, je pomahala, se nasmejala, vriskala in vsak je seveda mahal nazaj. To ji je bilo tako zanimivo. Prava smehica je bila.



Domov smo odrini dan pred uradnim koncem dopusta, ker se je vreme napravljalo k dežju in ker nismo imeli neke velike želje ostati še eno noč. Zato smo spet napolnili Laguno. Še sreča, da je prišla babica in smo nekaj stvari dali v njen avto. Drugače bi ati vse tisto, kar ni šlo noter, pustil kar tam. Od Umaga do Maribora je deževalo. In to tako močno, da se nismo mogli niti ustaviti za previjanje. Posledica je bila ta, da je Nejina plenica spustila in ker je pupa še akala, je seveda vse šlo ven. Prvi postanek je bil Trojane in tam sva se končno lahko previli in preoblekli. Temperaturna razlika pa je tudi bila ogromna. Ko smo odhajali iz Umaga je bilo 30°, na Trojanah pa 15°. Ker so bile vse toplejše stvari v kovčkih nekje v avtu, smo Nejo zavili v babičino ruto. Pa je bilo OK.