Nejino ime prihaja iz imena Jernej.
Jernej je svetopisemsko ime. Izhaja prek latinskega Bartolomaeus in grškega Bartholomaios iz aramejskega Bar Talmaj v pomenu »sin Talmaja«. Slovensko Jernej je pravzaprav nastalo iz zveze sanctus Bartolomaeus, skrajšane prek oblik *šem-bertalamej, šem-ernej v Jernej. V starejših virih pa se poleg imena Jernej še precej časa pojavlja oblika Bartolomej, ki pa se je do danes ohranila skoraj samo v priimkih.
Ime Jernej, pogosto še v latinski obliki, je izpričano v začetku 13. stoletja. V 5. knjigi GZS sta omenjena Bartolomeus, priča iz Kaštelira pri Kopru leta 1205, in Bartolomeus, notar v Kopru leta 1233.
Sveti Jernej, apostol, goduje 24. avgusta in naša Neja je pri krstu dobila svojega zaščitnika...prav njega. Pa poglejmo kdo sploh je:
Jernej je bil eden izmed dvanajsterih apostolov, ki jih je Gospod izbral, da nadaljujejo njegovo delo. Domnevajo, da je Jernej (Bartolomej) umrl mučeniške smrti v Armeniji, da so živemu potegnili kožo s telesa, nato pa ga obglavili ali križali. Svetnikovo lobanjo hranijo kot dragoceno relikvijo od leta 1238 v stolnici v Frankfurtu.
Upodabljajo ga s kratkimi lasmi in kratko pristriženo brado, v desnici drži nož, v levici pa knjigo, ponekod ima čez roko obešeno kožo. Za zavetnika ga časte tisti, ki imajo opravka s kožami, usnjem, tako knjigovezi, usnjarji, strojarji, rokavičarji, krojači, čevljarji, pa tudi kmetje in pastirji. Priporočajo se mu za pomoč pri živčnih boleznih in trganju.
Na Slovenskem mu je posvečenih 12 farnih in 17 podružničnih cerkva. Od polhograjskih cerkva imata le dve njegova kipa. To sta cerkev sv. Nikolaja v Dvoru, kjer je njegov kip v osrednjem delu levega stranskega oltarja, ki spada med zlate oltarje in v cerkvi na Setniku, kjer stoji njegov kip na levi strani desnega oltarja. Na Setniku je na Jernejevo nedeljo tudi “žegnanje”.
Glede na datum 24. avgust, ko je v koledarju Jernej, je nastalo več izrazov. Tako izraz šentjernejski mesec pomeni "avgust", jernejščica je "ime neke hruške v Sromljah na Štajerskem". Izraz bartolomejska ali šentjernejska noč spominja na pokol okrog 2000 hugenotov v Parizu v noči od 23. na 24. avgust 1572.
Sveti Jernej si je pridobil čast kmečkega svetnika, zato so nanj vezana tudi nekatera kmečka opravila. Do Jerneja naj bodo vsejana ozimna žita, Jernejev teden je najprimernejši za sečnjo stavbnega lesa; Jernejev dan pa je tudi vremenar.
Če na sv. Jerneja dan lepo, bo lepa jesen.
Kakor sv. Jernej vremeni, se vsa jesen drži.
Sveti Jernej v kožuhu mašuje.
Sveti Jakob ima bučo, sv. Jernej jo pa izprazni.
(Povzeto po: Keber, Janez: Leksikon imen, Mohorjeva družba, Celje, 1996, str.262-263.)
