Prihaja EURO

Danes se dogaja... V centralno banko v Mariboru privažajo našo novo valuto in v mestu je ŠTALA!!!.

Na vsakem križišču stojijo policaji in se sprehajajo okoli svojih avtomobilčkov, helikopter kroži nad mestom in vsakih nekaj minut preleti tudi Glavni trg, da se naš arhiv kar strese.

Ni prijeten občutek.

Začenja se božični čas

Začenja se čas praznikov, dobrot, svečk, lučk, smrečic, Božičkov, božičnega vzdušja...
-
In tudi čas družinskega veselja, druženja, skupnega preživljanja tega prazničnega časa, ustvarjanja, pripravljanja okraskov, jelke, okraševanja, pečenja, kuhanja...
-
In vsak dan se znova zavem kako zelo malo časa imamo drug za drugega. Kako je težko najti čas za družino. Poleg službe in ostalih obveznosti, mi gre kar na jok, da si ne morem kar tako izmisliti in kaj narediti. Vse je treba planirati skoraj do ure natančno. Poleg tega so dnevi v tem času tako zelo kratki, da po službi veliko časa več ne ostane.
-
Ampak odločila sem se, da bova z Nejo v kratkem naredili nekaj okraskov iz slanega testa (no...tu bova za prvič poklicali na pomoč teto Renato) in majhne medenjake, ki jih bomo dodali darilom, kot nekaj kar smo naredili sami. Ati bo tudi pomagal...če ne drugače pa tako, da bo gledal. Hmmm...razmišljam, da bi bilo dobro zraven povabiti še sosedico Majo, ker ima veliko idej in nama lahko pomaga in naredi še kaj okraskov za doma.
-
No...bomo videli, koliko bomo izvedli.

Žogica Marogica

Danes smo spet bile v lutkovnem gledališču.

-

Kupila sva boben in lajno

in žoga je z nama bila.

Imava še boben in lajno,

a žogica nama je ušla.

Ustvarjanje

Mami je začela ustvarjati Božično dekoracijo. Neja malo pomaga, predvsem pa pazi, da mamici kaj ne uniči.

Zdaj celo za vsako stvar vpraša: "Lahko?" In: "Kaj je to?" Prav posrečena je, ko sprašuje za stvari za katere tako ve, kaj so in da jih ne sme :))) Ampak mami dovoli, da se malo igra z barvami za steklo.

In tako sva skupaj ustvarili naslednje sličice.

Spet v Europarku

Še ena dogodivščina, ki jo je vredno zapisati.

V soboto Neji ni bilo do popoldanskega spanca, zato je bila cel dan budna. Okoli petih je sicer postala malce tečna, ampak še vedno polna navdušenja nad idejo, da se odpravimo v Europark (ki je itak njen najljubši kraj v MB).

No...tako smo se oblekli, spakirali v avto in se odpeljali. Neja je nekaj brundala in pri Tržaški je že spala kot top. Ker pa sta bisera mami in ati odšla od doma brez vozička, smo se obrnil in se odpeljali nazaj domov.

Ko sva spečo Nejo prestavila v spalnico, se je gospodična prebudila in bila grozno razočarana, da je spet doma. Planila je v neutolažljiv jok, tako da nama ni preostalo drugega, kot da jo spet pobaševa in hop v avto in v Europark. In smo šli...

Mission finally possible

No...pa smo...odmašili rito namreč :))

V soboto in včeraj smo kakali...upamo, da bo tudi v prihodnje brez problemov.

OK...kaj naj še poskusimo????

Hudiča sem jezna...

Nejina prebava še zmeraj ni v redu... Še vedno trdo kaka in jamra. Včasih je tako hudo, da kar kriči :(((

Poskusili sva vse:
- zamenjali smo prehrano (zelenjava, več sadja, veliko tekočine)
- opustili smo mleko in kakav
- zjutraj in zvečer pije probiotične jogurte
- v jogurt ji dam zmleto laneno seme
- na tešče spije sladek kompot iz sliv, fig in jabolk
- vsak dan sok vsaj dveh pomaranč
- kivi, jagode

Zdaj ji dajem še sirup Portalac in upam, da bo pomagal.

Moja prebava pa gre od živcev seveda v obratni smeri od Nejine...

Hudiček...?

... ali lepotička?

Prepir o barvi hiše

Naša Neja in babica Slavice se zadnje čase prepirate glede barve hiše. Takole:

Babi: "Neja, kakšne barve je hiša?"
Neja: "Deča"
Babi: "Neee, rumena hiša je."
Neja: "Ne! DEČA šiša!"
Babi: "Ne, rumena!"

In tako naprej, dokler ne začneta s pestjo udrihat po mizi.

No...včasih pa se Neja kar iz ljubega mira spomni in začne provocirat babico z deča šiša. In potem gre spet od začetka.

Si ko be - drugič

Se še spomnimo bojnega krika??? SI KO BE???

No...pojavila se je ena možnost, kaj bi to lahko pomenilo.

Med divjim plesom sredi dnevne sobe, sem Neji rekla: "Shake it, baby!"
In ona je seveda ponovila (tako kot ponavlja vse izrečeno, tudi neprimerne besede, ki se jim seveda izogibamo): "Še ki bebi"

Obstaja podobnost? Lahko bi bilo to to... Igra gre naprej :))

Pa je mimo...

Nov delovni teden se je začel in s tem končal tistega, v katerem sva z Nejo na vse pretege uživali. Opravili sva vse zadano...Vsi dnevi so bili zapolnjeni do zadnjega trenutka. V ponedeljek sva celo naleteli še na mojo sestrično Andrejo, ki je s svojima dvojčicama Metko in Lucijo (6 let) prišla v Maribor na obisk k naši omi. In potem so dekleta divjala do onemoglosti.
-

Male frklje Metka, Neja in Lucija

(za vrstni red dvojčic nisem prepričana)

-------------------------------------------------------------

Zobobol

Danes pa Nejo boli zob :(( Sem že pred dnevi pogledala, kaj se dogaja v ustih in svečano ugotovila, da ima 16 zobkov. Se je pa že kazala ena spodnja petica, ki se prebija na svobodo. In to seveda boli.

Najini koki sva obljubila tono igrač in da bo čim prej mimo. Drži se Nejči.

Končno so počitnice

No...ker mami ni več učiteljica, ima seveda dopust. Ampak glavno je, da sva doma in uživava.

Teden je splaniran...

Ponedeljek: k babi Darinki, v mesto, k omi, potem spet v blok po sarmo za kosilo za atija...popoldan pa bo ati povedal, kaj bomo delali.

Torek: mami in ati gresta v Avstrijo v šoping, Neja k babici.

Sreda: pokopališče

Četrtek: verjetno v Ponikvo obiskat že dolgo ne videne sorodnike.

Petek: mami ima frizerja in manikuro (uau)

Aja...vreme je čudovito...kot spomladi. Zunaj je sonček, danes sicer malce piha, ampak vseeno je super.

SI KA BE

Si ka be (oziroma v različicah: ši ka be, še ka be, či ka be...) je že en mesec (če ne še več) Nejin bojni klic.

Nihče ne ve kaj pomeni...Zaenkrat!

V lutkovnem gledališču

Babica Darinka naju je peljala v lutkovno gledališče. V Mariboru imamo tudi to. Sicer je majhno in se že dolgo borimo za novega, je pa toplo in prijazno in otroci resnično uživajo.

Neja je tokrat bila prvič. Gledali smo predstavo Volk in sedem kozličkov, ki so jo pripravili igralci iz Nove Gorice. Neji je bilo zelo všeč, celo uro je zavzeto gledala predstavo, navdušeno ploskala in komentirala. Še kakšno uro ali dve po predtavi je ponavljala "jok" (volk), "meee" (kozlički) in "tika taka" (ura, v katero se je najmanjši skril).

¸

Utrinek s predstave

¸

Obisk lutkovnega gledališča bomo zagotovo ponovili. Predstave so vsako soboto ob 10. uri dopoldan. Super!!!

Končno sem mami

No...dobesedno sem mamica že 2 leti, 2 meseca in 5 dni. Mama že odkar je Neja spregovorila.

Ampak, da me pokliče MAMI, pa se je zgodilo včeraj. Bravo Neja!!!

Mami je bila seveda raznežena :))

Telovadiva

Ob ponedeljkih ob 17.00 bova z Nejo hodili na telovadbo. Pri Športnem društvu Studenci sem našla ponudbo za telovadbo otrok s starši. In zdaj skupaj hodiva telovadit.

Včeraj sva bili prvič in moram reči, da sva obe zelo navdušeni. Ne vem pa, katera bolj :))

V glavnem vadba poteka na osnovi igranja, plesanja in stvari, ki so otrokom všeč. Na začetku so se otroci (2-3 leta) igrali z žogami (velikimi, malimi, najmanjšimi), dokler se ni začelo. Potem smo se postavili v vrsto, se pozdravili, v krogu zaplesali Ringa raja in Naša četica koraka. Nato smo se igrali z obroči (starš z otrokom po parih). Z obroči smo se lovili, skakali noter in ven, potem pa smo starši otroke vlekli po tleh tako, da so se držali za obroč (to je bilo Neji najbolj všeč - celo telovadnico sva obrisali ). Potem pa smo naredili poligon...ful različnih stvari za preskakovat, skakat, ovire...
Na koncu jim je vaditeljica povedala pravljico in razdelila napolitanke.

Neja je bila tako prepotena, da sva morali ene pol ure počakati, da se je ohladila in sva lahko odšli k babici v blok na kratek obisk.

Moram reči, da me je bilo kar malo strah kako bo Neja odreagirala na toliko otrok. Ampak naša junakinja se je hitro vklopila in me samo poklicala, ko me je pogrešala. Na koncu je vzela svojo flaško s sokom in se vsedla k ostalim otrokom ter poslušala pravljico. Ob tem je kakšnega vrstnika v bližini še pobožala in mu kaj zašepetala na uho...Sam bog ve kaj .))

V glavnem...super je bilo in komaj čakam naslednji ponedeljek. Takrat bom tudi kaj poslikala.

Motorizirana

No...poleg džipa ima Neja zdaj tudi motor štirikolesnik, ki se ga je tudi naučila upravljati in je najbolj vesela, ko se zaleti v omaro ali steno... Baba, B in dedi bodo morali pazit na pohištvo :))

Ok....frizura je malo adijo :)

Na sončno jesensko soboto

Končno smo dočakali eno soboto, ko ati ni rabil iti v službo. Po tehntnem premisleku, kako ta čas najbolje izkoristiti, smo se odločili, da se podamo čez mejo v Avstrijo in obiščemo Živalski in igralni park v Predingu, o katerem je mami brala na RR.

Zjutraj smo se odpravili v Avstrijo, se ustavili na šopingu v Gralli, ker smo nakupili nekaj "najnujnejših" oblačil in se odpeljali proti Predingu. 15 minut od Lipnice se nahaja čudovit majhen (izgleda da družinski) živalski park, kjer se lahko med ogradami sprehajaš po potki in si jih ogleduješ, hraniš in božaš. Neja je bila navdušena. Najbolj ji je bil všeč opičji mladiček, ki je tako majhen, da je prišel iz kletke in se pustil božati, če si le imel kaj za pod zob. In mi nismo imeli drugega kot krekerje v obliki ribic, tako da ne boste presenečeni nad odgovorom ko vprašate Nejo kaj je opica jedla. Ker bo rekla, da ribo.

Neja je bila tako navdušena, da je kar naprej ponavljala: "Oma caka Neja, oma am riba. Neja boža oma..."

¸

Opica(e)

Po ogledu živalskega parka, se je Neja zagnala proti trampolinom, ki so od morja še vedno zeeelo aktualni. Tako si je privoščila kar nekaj minut poskakovanja in zabavanja.

¸

Po napornem ogledovanju in igranju smo si privoščili še kosilo v restavraciji v parku in se odpeljali proti domu. Takoj za mejo je Neja že odplavala v sanje.

Ko se delamo da spimo

No...takole se naša princeska naredi, da spi. Potem pa jo moramo zbuditi, tako, kot to naredi princ pri Sneguljčici in Trnuljčici...With a kiss.