Čez dan je naša Neja seveda brez pleničke in lepo pove, ko gre lulat. Za popoldansko spanje in za ponoči pa ji seveda še vedno zmontiramo pleničko, da se ne zgodi kakšna nesreča (ja, sej bomo tudi to počasi ukinili).
In potem je ful faca, ko ve da ima pleničko in jo lulat, pa reče: "Mami... nebo voda tekla?" Seveda ji rečem, da ne in še vprašam, če gre le še lulat na stranišče... pa reče: "Ne. Že lulam." :) In še taki blažen izraz ma na obrazu :))
V soboto smo se skupaj odpravili na mini izlet v Otroški park v Predingu. Tam smo bili že lani in smo se imeli zelo lepo. Tudi letos smo imeli čudovito vreme (skoraj prevroče), ogledali in nahranili smo živali (s hrano, ki jo tam kupiš seveda) ter se igrali na igrišču, ki je res sanjsko. Otroci resnično uživajo.
Obisk parka pa smo združili z obiskom avstrijskega "pakija" Toysa, kjer smo nakupili vse potrebno (in nepotrebno) za praznovanje rojstnega dne.
Odkar smo prišli z morja in sem uspela posnetke s kamere spravit na DVD (kar je zelo hitro, ker predlanske sem tudi letos delala...), Neja non-stop gleda ta DVD.
Tako reče: "Gema gedat ono Nejo, ko se špicajo."
In seveda zna že vse na pamet... Točno ve, kdo bo kdaj kaj rekel, kaj se zgodi... Celo besedila pesmi, ki jih je ansambel prepeval na terasi ob večerih že zna na pamet. In zdaj si kar tako pojeva Golubice, Dolje na koljena, Hop Marinka... pa še neki nemški komad...
Najbolj ji je všeč del, ko so se špricali z vodnimi pištolami in del, ko se teta Renata, Nina in Neja vozijo na vlaku Bojanu. In to ona takole komentira:
"Teta Nata ge na kolena, Nina na ito, Neja pa na hojbeta. Stic Bojan pa je ču-ču. Geeemmmooo!!!"
En DVD je že uničen, zdaj je v uporabi drugi, sumim pa, da bom morala posneti še nekaj backup-ov. :)
In ko se konča del, kjer plešemo vedno žalostno reče: "Mami... gemo na moije." Potem pa se spomni, da sva ji razložila, da je predaleč in zaključi: "Aja... ne mojemo na moije, lako gemo na bazena."
A ni dobra?
In kaj nam preostane? V soboto smo šli na Habakuk malo čofotat in se "hladit". Pod narekovaji zato, ker smo bili v notranjih bazenih, ki imajo itak 30°. Ampak naši mali je bilo tam najbolj všeč.
Je kar toplo...
Na sliki je sonce, hiša, trava in rožica.Očitno, ne?
Po prehodu preko Krčkega mostu
Naša mala morska deklica
Posebna atrakcija so bile še vodne pištole. Tako smo imeli prave vojne po poti na plažo. Pa sladoled je bil obvezen vsak dan... pa še in še bi lahko naštevala...
Sladoled pa je zakon
Prva dva dni je Neja seveda zvečer hotela it spat domov... Pa smo jo nekako pepričali, da je bolje, da prespimo tam :)) Potem se je že navadila. Je pa bila vedno tako zelo utrujena, da je zahtevala najbolj nemogoče stvari... Ampak vseeno je bilo noro fino in upam, da bomo še kdaj uspeli iti.
Zabeležeti je treba še najnovejše Nejine besede. No... zdaj so že lepi stavki, večinoma tudi sklon in število ter osebo lepo poveže.
Najbolj prisrčno pa je, ko sliši koga, ki poje in reče: "Mami, do peje?"
Pa še, ko se hoče igrat z igračko, kjer s kladivom zabija "žeblje" in reče: "Ki je ona ko tocem?"
Ali pa: "ona ko isem, ona ko balvam..."
Še malo... Pakiranje je že v teku. Zdaj tekamo od trgovine do trgovine, da nakupimo še vse potrebno. In v lekarno vsak dan, seveda. Vsak dan znova si mami izmisli kakšno zdravilo, ki ga še nujno potrebujemo in brez katerega ne moremo nikamor.
Včeraj pa je mami v Hervisu videla superistične cokle za Nejo :))) Ko jih je videla pred časom, so ji bili res GRDI, ampak zdaj se ji zdijo super in po pričevanjih so baje tudi ultra udobni.
Takšni:
Počasi pa mami pripravljat tudi seznam stvari za zraven... Da kaj ne pozabimo... V nekaj stvareh se bo razlikoval od lanskega. Predvsem zato, ker Nejči ne nosi več bodijev, ampak je že velika punca in nosi spodnje hlačke in majčke :)))
Pa namesti prenosnika imamo letos moderen prenosni DVD player, da lahko Neja že po poti gleda risanke... Mami pa vseeno upa, da bo večino poti prespala.
Naša slinavka se počasi poslavlja...Upam, da za vedno ali da se vsaj čimmanj krat ponovi.
V torek sva bili z Nejo še pri najinem zdravniku, ki ji je predpisal še tabletke Virolex. Pojesti mora pol tabletke vsakih 6 ur, vsaj 5 dni. Mazanje z mazilom ni več potrebno (hvala bogu, ker to je bilo največje mučenje vseh časov in si niti jaz niti Neja tega ne želiva več početi....NIKDAR!).
Stanje se je že po enem dnevu jemanja tabletk veliko izboljšalo. Včeraj zvečer je celo pojedla malo korneta in nekaj koščkov kruha s klobaso in majonezo. Po sedmih dneh je bila to prva konkretna hrana.
Kar tako naprej Nejči!!!
Pa naj malce napišem kako poteka ta naša slinavka...
Vse se je začelo v ponedeljek, 28. maja, ko sva šli od telovadbe in obiska pri Filipu in je Neja potarnala, da jo boli jeziček. Ko sem jo vprašala, če se je ugriznila, je rekla ja in s tem sva stvar zaključili.
Naslednji dan je pri babici še vedno pravila, da jo boli jeziček, ampak na njem ni bilo nič videti. Zvečer, ko sem prišla iz službe, pa je že imela 38° vročine. Dala sva ji sirup in smo šli spat.
V sredo sem ostala z njo doma in popoldan so se v ustih, na jezičku, pokazale prve pikice. Vročina pa je tudi še vedno trajala in jo je bilo zelo težko zbijat. Med popoldanskim počitkom sem prečekirala internetne strani in kmalu ugotovila, da bi lahko imela slinavko ali afte. Popoldan smo šli k zdravniku. Našega ni bilo, zato smo bili pri nadomestni zdravnici. Potrdila je moj sum in nam povedala, da ta bolezen ni nič kaj prijetna. Rekla je, da mora predvsem veliko piti, ker jesti ne bo mogla veliko. Dobili smo antibiotično mazilo, ki so ga zmešali v lekarni.
Danes je ponedeljek. Moram reči, da je že nekoliko bolje... Vsaj vročina je padla in se zdaj giblje okoli 37°. Mala miška pa še vedno nič ne je. V petih dneh je tako pojedla le en Monte, nekaj žličk zelenjavne juhe (z jokom, seveda) in eno zajemalko čiste goveje juhe. Ponoči ji, med spanjem, dam čokolino ali medolino, da vsaj nekaj dobi v želodček. V ustih še kar ima izpuščaje, ki so se preselili tudi na dlesni, da so kar otečene in skoraj zakrivajo manjše zobke. Mazanje z mazilom pa je mission impossible... Kriza... za Nejo in za mene....
Drugače pa je, hvala Bogu, kar živahna in normalna. Vidi se, da bi rada kaj pojedla, pa ne more. Boščika. Še dobro, da ni neki veliki jedec, ker bi se ji verjetno mešalo. Tako pa že itak zelo malo je.
Jutri greva spet k zdravniku, da vidimo, kaj bo rekel... Upam, da se ta nadlega hitro konča...
Pod vrhom smo naredili še nekaj vaj, zaplesali in se igrali s storži, ki smo jih nabrali po poti. Videli smo tudi žabo in veverico (itak, da je to big deal).
Na vrhu je bilo okrepčilo seveda nujno.
In ko smo se vrnili so nas pričakale jagode in lubenica ter keksi s katerimi smo zajedli novo sestrico naše telovadne prijateljice Maše.
Jap... Kupila sem fantastične super truper praktične pleničke, ki jih ni potrebno lepiti in pri tem siliti otroka, da se vleže na posteljo... In super praktične tudi zato, ker si jih lahko otrok sam sleče in nazaj obleče...
In kaj je moj otrok rekel?
"Ne!! To niso plave nice!!! Mami, daj drugo...!!"
Na...evo, pa sem jih podarila, ker doma jih ne bomo gledali, kaj šele uporabili. In šla kupit nov zavoj čisto navadnih plenic.
Še dobro, da jih potrebujemo samo ponoči.
V ponedeljek sem si privoščila ogled predstave v Narodnem domu. S prijateljicami sem si ogledala komedijo Klejt najt šou: Psihiatrija za kadilce v izvedbi ekipe Reporterja Milana.
-
Moram reči, da je bila predstava fenomenalna. Vsi smo uživali in natrenirali trebušne mišice, saj smo skoraj dve uri umirali od smeha.
Ati in Neja pa sta ostala sama doma in se igrala do poznih ur, potem pa utrujena zaspala. Ko sem prišla domov, sem Neji še v spanju oblekla zgornji del pižame, ker je spala samo v spodnji majčki. No... glavno, da ni bilo večjih težav :))
Tukaj pa je ena slikca, na kateri se vsaj malo vidi Nejino zobkasto bogastvo.
Jeeeee.... avtobus... kaj si ti nor!!!
