Telovadba in ritual po njej

Ob ponedeljkih Neja še vedno hodi na telovadbo. Seveda z mamico in babico. In še vedno zelo uživa.

muving

Po telovadbi je seveda obvezen odhod v šoping center, kjer je najprej na vrsti motor, potem pizza, kokice in ogled bowlinga.

bikerca

Mami ima nov blog

Jap... nekaj delam... ko imam čas: Moje ustvarjanje

Telovadba za vse

Po napornem decembru se je začel januar, ko je treba vse "težko" pridobljene kilograme, spraviti stran.

Tako se je pri nas doma začelo obdobje aktivne telovadbe. Mamica je nabavila tisto super truper mašino, s katero "zagotovo" izgubiš kilograme in dobiš UAU noge in rit.

Tole je mučilna naprava s katero telovadi mamica.
(tista lutka gor pa nisem jaz :))

Moram reči, da kar deluje - v smislu, da čutiš, da se nekaj dogaja z mišicami. Vidni rezultati so verjetno še kar daleč. Kot poleg vsake te čudežne naprave, seveda dobiš tudi predlog "menijev za hujšanje" - torej shujševalna kura, s katero bi itak shujšal. Samo držati se je je treba.

V glavnem, telovadba na mašinci traja dnevno 13 minut. S televizije te bodri mična gospodična, ki nima nobenih težav zdržati teh (hudičevih) 13 minut brez da bi se spotila. Medtem pa draga Nejina mami (torej jaz) hočem umreti že pri tretji minuti in pol. Da ne govorim o bolečih mišicah, za katere sploh vedela nisem. Po drugem dnevu vadbe, sem komaj šla po stopnicah. Zdaj je že bolje. Mišice so se očitno navadile in ne bolijo več tako zelo :))

No... ker je Neja seveda videla, da mami tako intenzivno telovadi, je tudi ona želela malo migati (poleg redne telovadbe, ki jo imava enkrat tedensko). Zato sem ji priskrbela DVD Otroška aerobika z Juvijem.

Nejin telovadni prijateljček

Tako se Neja prav vsak večer (ali celo večkrat na dan) spomni, da bi telovadila z "onim, ko ma rumene gate" - Juvijem torej. In je prav zanimiva. Začetni tekst zna že na pamet :))

Tale otroška aerobika je zelo luštna. Tisti črvek na desni pripoveduje zgodbico o grofu Groznem, ki je svetu ukradel igrače. otroci tako pokličejo Juvija, da jim jih pomaga rešiti. Tako se podajo na pot do gradu, kjer je na poti veliko ovir. Luštno.

Najbolj smešno pa je na začetku. Takole izgleda pri nas:

Črv: "Otroci! Zgodila se je strašna stvar!"
Neja: "Kaj?"
Črv: "Grof Grozni je otrokom ukradel vse igrače in jih skril na svoj grad."

Neja: "Ampak, če pa jih jaz imam tukaj."

Nova prijateljica

Pri babici pa smo dobili novo članico družine - črno Sambo. Ja... ni kača, čeprav se tako čuje :) Je naš novi Čau čau, ki sta ga babi in B pripeljala z Madžarske. Tako, da se šele navaja na slovenščino. Ampak ji gre prav dobro. Počasi že začenja razumet, da pri igri z Nejo ne sme uporabljati svojih ostrih zobkov. Je pa res, da kar nekaj Nejinih nogavičk že liči na kosmate nogavičke, ker tolk nitk visi ven :))

V glavnem, Neja in Samba sta se morali najprej spoznati, saj ko smo se prvič srečali, naju je mala razbojnica prav pošteno nalajala. Potem sta se povohali:

Samba je potrebovala nekaj časa, da se je na Nejo navadila. Neja od veselja kar vriska, ko se igrata in se glasno smeji. Zato jo je Samba od začetka kar malo postrani gledala, ampak zdaj se je že navadila in sta že pravi kolegici. Neja si jo pokliče v sobo, zapre vrata in ji kaže knjigice, prebere kakšno pravljico, pokaže ji sestavljanke itd... Seveda je pri tem zelo previdna, da ji Samba kaj ne ukrade in prežveči.

Najbolj smešna pa je, ker si nikakor ne more zapomniti imena. Tako kar reče: "Mami, glej. Tota tudi gleda knjigico... Kak je že? Aaaa, Samba." In ker smo vsi navajeni na leva Simbo, se tudi sami včasih zmotimo in ji rečemo Simba. Takrat pa nas Neja hitro popravi: "Mami, ni Simba, ampak Samba!"

Pričakali smo 2008

Letos je prvič tudi Neja dočakala novo leto pokonci. Bravo!!! Bila je navdušena nad raketami, hrano, družbo, glasbo in čestitkami :))

Praznovali smo kar doma, v družbi strica Andreja, tete Katje in male Zale. Neja je zjutraj, tako kot vsak dan med prazniki, spanje potegnila do pol desetih. Lahek zajtrk in kosilo sta hitro minila. Ati in stric Andrej sta že dopoldne odšla po nakupih in se vrnila šele okoli pol treh... Khm... da sploh ne omenjam...

No, ati je "zalegnil" ob pol štirih, Neja pa pol ure za njim. Iz postelje je najprej prilezel ati ob pol šestih, Neja pa je vlekla do sedme ure, ko so bili že vsi pri nas. Zala se ni dala motit in se je kar brez Neje zagnala v igrače in bila zelo pridna. Mamice so spile kavico in Martini, atija pa sta začela pripravljati svoje pripomočke.

Letos smo za silvestrovo sicer nabavili biftek in narezek, ampak sta se naša vrla moža odločila, da bi pa letos bilo malce drugače in sta naredila tole:

Jap :)) Naša mojstra sta v bundah, ob soju luči, na žaru spekla čevapčiče, perutničke in klobasice. In vse je bilo NJAMI. Tako smo se najedli mesa z žara, da sta biftek in narezek ostala skoraj nedotaknjena. Škoda...

Čevapi za silvestrovo in nazdravljanje

Neja in Zala sta bili zelo, zelo pridni. Cel večer sta se igrali, brez prepiranja sta si delili igrače in ju sploh ni bilo opazit. Ko je minilo že nekaj ur, sta se začeli igrati bolj vsaka zase, Zala v kuhinjici, Neja pa s svojo mini hiško za punčke. Ob vsakem poku sta stekli k balkonskim vratom in gledali rakete. Tudi mi smo jih nekaj spustili že ob desetih, ker nismo vedeli kako dolgo bosta mali pokonci.

Razpoloženje in dobra glasba v izvedbi Neje in Zale

Ampak gospodični sta bili zelo dobro razpoloženi in sta ostali budni vse do druge ure zjutraj, ko sta postali zaspani. Zjutraj smo spet dolgo spale, potem pa se odpravili k babici na sarmo. Mmmm

Prvič v kinu

Neja je v petek bila prvič v kinu. V veliki dvorani, na velikem platnu si je ogledala sinhronizoran animiran Čebelji film.

-

Te čbele je poznala že iz napovednika in so ji bile že takoj všeč, zato je mami pomislila, da bi pa tole lahko bil film, ki bi si ga ogledali v kinu. No, pred ogledom je še v McDonald's-u v Happy Meal-u dobila čebelo.

-

In tako smo se odpravili v Kolosej in si ga ogledali. Trajal je celo uro in pol, ampak smo zdržali cel čas, z izjemo enega lulanja. Neja je ponosno sedela na svojem sedežu, na katerega smo dali še mamino bundo, da je videla celo platno. Pojedla je kokice, spila sok in se imela zelo lepo, čeprav je bilo mamico malo strah kako bo z vsem tem truščem. Ampak ni bilo sile in bomo šli še večkrat. Naslednji je na sporedu Franček.

Khm...

Ati: "Nina, si videla kje mojo pižamo?"

Mami: "Ne."

Neja: "Ati, se mene prašaj."

Ati: "Neja, si videla kje mojo pižamo?"

Neja: "Ne."

Božič

Ko smo našo Nejo vprašali kaj ji naj Božiček prinese, je bil odgovor vedno: Zmajčico. No, s tem je mislila tisto zmajčico iz Shreka, ki je Donkijeva ljubica.


Pred Božičkom je že dobila plišastega Donkija, Dedek Mraz je pritihotapil plišastega Shreka, Božiček pa je pod smrekico nastavil še zmajčico. Bila je je ful vesela, čeprav ni čisto prava, Donkijeva, ampak je najboljši približek, ki ga je Božiček lahko poiskal. Ime ji je Penelopa in nastopa pri Barbie Motovilki.

Casino Mond in IDMC

Včeraj sem obiskala Casino Mond v Šentilju. Šola, na kateri honorarno poučujem angleščino, je letos vse, ki kakorkoli sodelujemo v učnem procesu, povabila na sprejem v novo odprti igralniški center pri Mariboru.

Moram reči, da sem imela kar nekaj težav z odhodom, saj si je Neja zamislila "dan z mamico". In ker tudi "v.d." ni sodeloval pri prepričevanju otroka, da mami pač mora v službo, sem bila kar jezna. In to tako, da sem do 17.05 še pomivala posodo. Ko sem se končno odločila, da pa vseeno moram iti, ker mislim, da hitro ne bo priložnosti videt ta center v živo, je bila ura že četrt na šest. Naj še povem, da smo bili dogovorjeni za odhod ob 18.00 pred I. gimnazijo Maribor. Lasje oprani, frizura in obleka so bili gotovi v rekordnih dvajsetih minutah.

Uradni del sprejema je bil gotov v pičlih petih minutah. Postregli so nam s toplim in hladnim bifejem ter pijačo. Za hrano v centru skrbi glavni kuhar Zoran Ristič, ki mi sicer ni najbolj všeč... že s televizije. Ampak hrana je bila dobra. Sploh sladice...mmmm

Po hrani, so nas gostitelji popeljali po igralnici in nam razložili kje je kaj. Najbolj zanimivo mi je bilo, da je bil vsakih nekaj metrov bankomat :)) Da ti ja ne sfali denarja :))

S sodelavkami smo na tistih mašinah, kjer potegneš ročko in se vrti, zapravile vsaka svoj bon za 4 €, ki smo ga dobile ob prihodu. Jaz sem imela še največ sreče, saj sem svoje 4€ oplemenitila do vrednosti 8€, ampak na koncu sem bila na istem kot ostale... Z nulo v žepu :))

Potem smo se ustavile še pri ruleti, kjer smo zapravile vsaka 10€ (prave hazarderke, ne?) Spet sem bila jaz tista, ki je imela še največ sreče in sem še najdlje ostala pri mizi... Dokler nisem sprašila vsega, seveda :))


V nadaljevanju smo imeli priložnost poslušati fenomenalen koncert skupine IDMC, ki izvaja črnsko gospel glasbo. UAU Kaj naj drugega rečem? Bilo je res nenormalno fantastično, navdihujoče, poživljujoče....... Koncerta nisi mogel poslušati sede, ker te je sama glasba, ritem in izvedba povzignila na noge. V bistvu se ti kdaj zdi, da v filmih pretiravajo, ko ti zbori pojejo v cerkvah, ampak ko to doživiš, vidiš, da je to res nekaj posebnega. Nepozabnega. Sploh ni čudno, da jih je Luciano Pavarroti povabil, da so peli na njegovi poroki.

V glavnem, bila sem navdušena. Prišel je tudi Andrej Šifrer, ki očitno skupino dobro pozna, saj jih je tudi pozdravil na odru. Koncert si je ogledala tudi mariborska občinska smetana z županom na čelu.

UAU še enkrat in priporočam ogled, če bodo še kdaj nastopali v Sloveniji.

Lutke in Dedek Mraz

V ponedeljek zvečer smo Neja, mami in babica boka odšle na lutkovno predstavo, ki nam jo je podaril sindikat v mamini službi. Ob pol sedmih zvečer se je predstava Ringaraja v lutkovnem gledališču začela.

Neja je predstavo sicer že videla z vrtcem, vendar je bila vseeno vidno navdušena. Cel čas je vzravnano sedela na svoji blazini. Ni imela časa niti, da bi se naslonila nazaj. Ob pesmicah je ploskala, pela in se gugala. Ko smo zapeli "Mi se mamo radi", me je objela in sva skupaj peli.

Ob koncu predstave smo čakali še Dedka Mraza. Ta je ves mogočen stopil izza zavese in pozdravil otroke. Nekaj otrok je šlo k njemu in so mu zapeli kakšno pesmico, potem pa jim je razdelil bonbone.


Ko je bilo razdeljevanje končano, so se otroci lahko z Dedkom Mrazom še slikali. Seveda sva tudi z Nejo pohiteli k njemu in se poškljocali (no, Neja, mami se ni slikala... čeprav mi je zdaj žal, ker sem bila nad Dedkom Mrazom skoraj tako navdušena kot Neja... pravi mali otrok:))


Moram pa reči, da za slikanje ni bilo ravno nekega navala, čeprav je bilo lutkovno gledališče polno otrok... Čudno... A so res že vsi naveličani Dedkov Mrazov in Božičkov? Jaz osebno nisem... bi ga kar domov povabila :))

Božična peka

Letos smo ženskice spet (kot lani) prijele za kuhinjske pripomočke in spekle kup medenjakov in ostalih keksov.

Letos je, poleg babice boka in Maje, pomagala tudi teta Renata.

Namen božične peke je seveda veselje otrok, ko gnetejo testo in izrezujejo oblike. In Neja je bila prvih nekaj minutk navdušena. Potem pa je mami šla k sosedom po rezervni pekač in s sabo pripeljala Majo, da nam pomaga.

Maja in Neja sta izrezali nekaj piškotov, potem pa zgasnili v dnevno sobo in ju ni bilo več na spregled do osmih zvečer, ko je prišla Maja povedat, da mora domov. Ženske v kuhinji smo (skoraj) pozabile na podmladek v dnevni... Ampak sta se prav pridno igrali, tako da ni bilo bojazni. Sicer pa je Maja že velika punca. No... Neja tudi.

Ko se je Maja poslovila, se je Neja pridružila peki...

Mami, babica in teta Renata pa so ob dobri glasbi (in kakšen Bandidosu Ice) uživale v peki in čveku. Napekle smo tono keksov.

Mamino ustvarjanje

No... pa moram še sebe malo pohvalit.

Pridno sem izdelovala angelčke iz testenin. Prva runda angelčkov je že romala v službo :))

Medena hiška

Tukaj je hišica še v delu

Babica boka in Neja sta bili v soboto zelo pridni. Izdelali sta zelo lepo hiško iz medenega testa. Babica je spekla plošče, Neja pa je lepila nanjo kandirane češnje in mandlje. No, tudi mami je malo pomagala. Predvsem pri tem, da Neja ni pojedla vse bele čokolade :))

In še končni izdelek

Naš adventni venček

Ne... nisem ga sama delala. Ni bilo časa, čeprav ideja je zelo enostavna. Smo ga pa nabavili na prvo adventno nedeljo. Hitro, ne?

Lešniki seveda ne spadajo na svečke. To si je zamislila Neja :)

Špricanje vrtca, nočni pogovori in drugo

Neja je ta teden doma. Preventivno smo jo pustili pri babici in dediju, ker je že malo kašljala in ji je teklo iz noska.

Poleg tega jo je v nedeljo zvečer bolel trebušček in je bruhala. Sumim sicer, da se je nabralo preveč sluzi, ki je ni izkašljala in jo je ta dražila. Upam pa, da ni bilo od žajbljevega čaja, s katerim se nalivava z atijem. Ja, tudi midva nisva med najbolj zdravimi. Boleče grlo, kašelj, slabo počutje... Lekadol, žajbelj, čaji, vitamini... vse to je na dnevni to-do listi. Še vedno. In potem sploh ni čudno, da je otrok tudi bolan.

V glavnem, v ponedeljek ponoči je imela Neja vročino. Ob dveh zjutraj se je predramila in sem jo morala malce poujčkati. Tako sem jo odnesla v dnevno sobo. Tam pa je skozi okno videla mesec in je bila v trenutku budna kot sova. Skočila je na tla (kot da je popolnoma zdrava), stekla k balkonskim vratom in se pogovarjala z njenim "botrom mesecem". Med drugim je šla zbudit še atija, da mi je povedala, da ima boter mesec novo frizuro in da je prišel k njej na obisk. Ok... ni bil ravno navdušen. Mesecu je povedala še, da mamica ni Zalina teta Nina, ampak je Nejina mamica. (to je bilo očitno zelo pomembno... kako se je tega spomnila ob dveh zjutraj, mi še vedno ni jasno).

Nočni pogovori z mesecem so trajali kakšne pol ure. Čas do štirih zjutraj pa sva prebili gledajoč Shreka tretjega. Potem pa sva šli spat. Zjutraj je še imela vročino in zaradi neprespane noči, je mamica z veseljem ostala v bolniški.

Ob dvanajstih naslednji dan (torek) sva šli k najinemu novemu zdravniku v Hoče, ki je ugotovil, da nima nobenega bakterijskega vnetja in da je samo viroza.

No, od torka pika nima več vročine, zato je mami v službi. Včeraj je prišel Miklavž in ji je prinesel igrico Ekec pekec kurji drekec.

Ko je odvila paket je rekla: "Ati!!!! ves kaj sem dobila? Ekeca pekeca kurjega drekeca!!!! Pidi, špilat!"

Dobila je še leseno ptičjo hišico, ki jo morava sami sestavit in pobarvat. Zdaj pa veselo na delo. Končni izdelek pokaževa tukaj.

Danes, ko sva se peljali k babici boka...

Neja: "Mami, kje je botel mesec?"

Mami: "Ja, zdaj ga ni, ker boter mesec pride samo ponoči."

Neja: "Aja, botel mesec je samo ponoči, ni botel meseca po soncu, ne?"

Da smo se dude odvadili???

Kot sem že pisala tukaj.

hja.... duda je nazaj... BIG TIME

Lovimo metulje

Ati in Neja sta se lepega dne, ko mamice ni bilo, skupaj z dedijem, babico in B-jem odpravila v novega pakija E.Leclerc-a. Tam so seveda nakupili en kup igrač :))

Med drugim nama je kupil tole super zadevo. Slončka, ki skozi rilec piha metuljčke, midve pa jih loviva s takimi fajnimi mrežicami. Uiiii... zabavna stvar :))

Ko mamico skoraj kap...

Mislim, da komentar ni potreben, ne?

Neja deklamira