Gumidefekt v hici

Mislim... da človek lahko znori... Zunaj 40°, pa gre guma. Z babico in Nejo smo se ravno odpravljale k stricu Franciju na rojstni dan. Še dobro, da smo od doma odšle šele okoli sedmih, da je vročina že malo pojenjala.

In na pol poti mami ugotovi, da je zadnja leva guma prazna. Nekaj je povzročalo čudne zvoke, pa je raje ustavila in pogledala. In glej ga zlomka...

In kaj počet na cesti, medtem ko čakaš da pride ati? Najprej smo jo mislile mahnit peš v Qlandio, ampak verjetno ati ne bi bil preveč vesel, če bi našel samo avto. Zato si je pa Neja od daleč pogledala vojašnico, preverila kaj se skriva v prtljažniku avtomobila ter ugotavljala kje se sploh nahaja rezerva.

No... vročina je seveda še vedno bila neznosna in rezultat je Nejina ultra ekstra frizurca:

A ni dobra?

Vročina je...

Zajel nas je nek hud vročinski val, ki nam je že prinesel temperature tudi do 37°C. In tudi v nadalje ne kaže kaj hladneje...

In kaj nam preostane? V soboto smo šli na Habakuk malo čofotat in se "hladit". Pod narekovaji zato, ker smo bili v notranjih bazenih, ki imajo itak 30°. Ampak naši mali je bilo tam najbolj všeč.

In kako se mami počuti v službi? Pogled na termometer v pisarni pove vse...

Je kar toplo...

Risarka

Takole smo Neji pripravili teren za risanje in hitro je pograbila čopič ter začela risati.

-

Na sliki je sonce, hiša, trava in rožica.

Očitno, ne?

Mali Lošinj 22.6.-1.7.2007

Pa smo nazaj... 10 dni uživanja ob morju, dobri hrani, pijači in družbi je minilo kot bi mignil... Brezveze... še najmanj ene 14 dni bi morali ostati tam.

Naš letošnji dopust (prvi del) smo preživeli v družbi s teto Petro, stricem Gregorjem in Zarjo ter teto Renato, stricem Bojanom in njuno nečakinjo Nino. Dopustovali smo na Malem Lošinju v naselju Bučanje, kjer imajo Bojanovi svojo hiško.

Vožnja je minila presenetljivo mirno.... brez večjega joka in drenja. Seveda se zato moramo zahvaliti naši novi pridobitvi... prenosnemu DVD-predvajalniku, ki je od Maribora do Bučanj neprestano vrtel Damo in potepuha (2 del).

Po prehodu preko Krčkega mostu

Naselje Bučanje je super za otroke... z miljon igrali v senci borovih dreves, plažo primerno za otroke, večerno glasbo, ki neha igrati ob 23. uri, trgovinico, gostilno, trafiko itd...

Neja na konjičku - v ozadju zalivček in plaža

Naši dnevi so minevali precej sproščeno, mirno in predvsem počasi. Jutranji ritual z zajtrkom se je zaključil šele okoli enajste ure, ko smo se premaknili na plažo, v senco seveda. Tam smo se senčili in čofotali v vodi. Neja je veselo raziskovala skale, nekajkrat padla in našla nekaj rakov in školjk. V svojih novih čeveljcih za v vodo pred njo ni bil varen noben košček morja, kjer je še imela "podn". Najraje je plavala na delfinu (to je ati) in bežala pred kitom (stric Bojan). Ta imena so kar primerna :)) - slike NE dodajam :))

Okoli druge ure sva se odpravili nazaj v hiško in ob gledanju risank skuhali juho. Po juhi sta se nama pridrižili še teta Renata in Nina, nekaj smo pojedli in potem je Neja spala kot ubita od štirih do sedmih.


Nekajkrat smo zvečer odšli do terase, kjer je bila živa glasba in zaplesali. Neja je norela po plesišču in neprestano iskala nekoga, ki bi norel z njo. Dvakrat pa smo šli tudi v mesto Mali Lošinj, kjer je Neja dobila novo verižico in zapestnico.

Naša mala morska deklica

Posebna atrakcija so bile še vodne pištole. Tako smo imeli prave vojne po poti na plažo. Pa sladoled je bil obvezen vsak dan... pa še in še bi lahko naštevala...

Sladoled pa je zakon

Prva dva dni je Neja seveda zvečer hotela it spat domov... Pa smo jo nekako pepričali, da je bolje, da prespimo tam :)) Potem se je že navadila. Je pa bila vedno tako zelo utrujena, da je zahtevala najbolj nemogoče stvari... Ampak vseeno je bilo noro fino in upam, da bomo še kdaj uspeli iti.

Pa še nekaj novih...

Zabeležeti je treba še najnovejše Nejine besede. No... zdaj so že lepi stavki, večinoma tudi sklon in število ter osebo lepo poveže.

Najbolj prisrčno pa je, ko sliši koga, ki poje in reče: "Mami, do peje?"

Pa še, ko se hoče igrat z igračko, kjer s kladivom zabija "žeblje" in reče: "Ki je ona ko tocem?"

Ali pa: "ona ko isem, ona ko balvam..."

Počasi gremo na morje

Še malo... Pakiranje je že v teku. Zdaj tekamo od trgovine do trgovine, da nakupimo še vse potrebno. In v lekarno vsak dan, seveda. Vsak dan znova si mami izmisli kakšno zdravilo, ki ga še nujno potrebujemo in brez katerega ne moremo nikamor.

Včeraj pa je mami v Hervisu videla superistične cokle za Nejo :))) Ko jih je videla pred časom, so ji bili res GRDI, ampak zdaj se ji zdijo super in po pričevanjih so baje tudi ultra udobni.

Takšni:

Počasi pa mami pripravljat tudi seznam stvari za zraven... Da kaj ne pozabimo... V nekaj stvareh se bo razlikoval od lanskega. Predvsem zato, ker Nejči ne nosi več bodijev, ampak je že velika punca in nosi spodnje hlačke in majčke :)))

Pa namesti prenosnika imamo letos moderen prenosni DVD player, da lahko Neja že po poti gleda risanke... Mami pa vseeno upa, da bo večino poti prespala.

Kolo

No...naša slinavka se je poslovila (hvala Bogu). Neja spet normalno je... še več kot po navadi... ampak verjetno mora "not spravit" cel teden lakote.

Sicer smo se zdaj ubadali še z njenim ne-kakanjem, ampak mislim, da se bo stanje hitro popravilo. Sej se mora! Čez en teden gremo že na morje!!!

Pa poglejmo kaj Neja počne zadnje čase. Pri babici boka ima kolo. Tam se seveda vedno, ko pride na obisk, hoče voziti. Najbolje ji gre na hodniku, kjer so tla gladka, več težav pa je imela na asfaltu pred blokom. Ampak po nekaj poskusih zdaj OBVLADA svoje kolo in ga šiba naokoli, kot da vozi že par let.

In tako smo se zadnjič skupaj z babico odpravili proti avtu, da bi šli domov. Neja pa obožuje luknje v asfaltu in je tudi s kolesom poskusila zapeljati v eno. Seveda se je poskus končal na tleh... ampak padec je bil kaskaderski :)) Nobene poškodbe, nobenega joka... he he

Nekaj metrov naprej pa je padla še babica... Hotela je ujeti Nejo na kolesu, pa je še sama stopila v luknjo in jo je malce vrglo. Ampak ni bilo nič hujšega, ker se je tudi kaskadersko ujela.. No, zdaj vemo po kom ima Neja te veščine.

V glavnem... Neja si je to kar zapomnila in mi potem še 100x povedala, kaj se je zgodilo.

Aja... vrzite oko še na Nejino desno zapestje... Ha?

Frajerska ura z muco Maco, ki sva jo dobili v kompletu s knjigo Maček Muri... Asica.

Skoraj konec

Naša slinavka se počasi poslavlja...Upam, da za vedno ali da se vsaj čimmanj krat ponovi.

V torek sva bili z Nejo še pri najinem zdravniku, ki ji je predpisal še tabletke Virolex. Pojesti mora pol tabletke vsakih 6 ur, vsaj 5 dni. Mazanje z mazilom ni več potrebno (hvala bogu, ker to je bilo največje mučenje vseh časov in si niti jaz niti Neja tega ne želiva več početi....NIKDAR!).

Stanje se je že po enem dnevu jemanja tabletk veliko izboljšalo. Včeraj zvečer je celo pojedla malo korneta in nekaj koščkov kruha s klobaso in majonezo. Po sedmih dneh je bila to prva konkretna hrana.

Kar tako naprej Nejči!!!

Slinavka

Pa naj malce napišem kako poteka ta naša slinavka...

Vse se je začelo v ponedeljek, 28. maja, ko sva šli od telovadbe in obiska pri Filipu in je Neja potarnala, da jo boli jeziček. Ko sem jo vprašala, če se je ugriznila, je rekla ja in s tem sva stvar zaključili.

Naslednji dan je pri babici še vedno pravila, da jo boli jeziček, ampak na njem ni bilo nič videti. Zvečer, ko sem prišla iz službe, pa je že imela 38° vročine. Dala sva ji sirup in smo šli spat.

V sredo sem ostala z njo doma in popoldan so se v ustih, na jezičku, pokazale prve pikice. Vročina pa je tudi še vedno trajala in jo je bilo zelo težko zbijat. Med popoldanskim počitkom sem prečekirala internetne strani in kmalu ugotovila, da bi lahko imela slinavko ali afte. Popoldan smo šli k zdravniku. Našega ni bilo, zato smo bili pri nadomestni zdravnici. Potrdila je moj sum in nam povedala, da ta bolezen ni nič kaj prijetna. Rekla je, da mora predvsem veliko piti, ker jesti ne bo mogla veliko. Dobili smo antibiotično mazilo, ki so ga zmešali v lekarni.

Danes je ponedeljek. Moram reči, da je že nekoliko bolje... Vsaj vročina je padla in se zdaj giblje okoli 37°. Mala miška pa še vedno nič ne je. V petih dneh je tako pojedla le en Monte, nekaj žličk zelenjavne juhe (z jokom, seveda) in eno zajemalko čiste goveje juhe. Ponoči ji, med spanjem, dam čokolino ali medolino, da vsaj nekaj dobi v želodček. V ustih še kar ima izpuščaje, ki so se preselili tudi na dlesni, da so kar otečene in skoraj zakrivajo manjše zobke. Mazanje z mazilom pa je mission impossible... Kriza... za Nejo in za mene....

Drugače pa je, hvala Bogu, kar živahna in normalna. Vidi se, da bi rada kaj pojedla, pa ne more. Boščika. Še dobro, da ni neki veliki jedec, ker bi se ji verjetno mešalo. Tako pa že itak zelo malo je.

Jutri greva spet k zdravniku, da vidimo, kaj bo rekel... Upam, da se ta nadlega hitro konča...

Imamo slinavko

Kriza...

Slinavka ali gingivostomatitis

Zgodba o avtobusu...

Čakam na avtobusni postaji...

Jeeeee.... avtobus... kaj si ti nor!!!

Na Pekrski gorci

Prejšnji ponedeljek se je Neja s prijateljčki s telovadbe in teto Branko (ki je naša vaditeljica) povzpela na svoj prvi hrib. Šli smo na Pekrsko gorco. Moram reči, da so bili otroci zelo pridni in so vsi popolnoma sami prispeli do vrha.

Pod vrhom smo naredili še nekaj vaj, zaplesali in se igrali s storži, ki smo jih nabrali po poti. Videli smo tudi žabo in veverico (itak, da je to big deal).

Na vrhu je bilo okrepčilo seveda nujno.

In ko smo se vrnili so nas pričakale jagode in lubenica ter keksi s katerimi smo zajedli novo sestrico naše telovadne prijateljice Maše.

Tote niso plave...

Jap... Kupila sem fantastične super truper praktične pleničke, ki jih ni potrebno lepiti in pri tem siliti otroka, da se vleže na posteljo... In super praktične tudi zato, ker si jih lahko otrok sam sleče in nazaj obleče...

In kaj je moj otrok rekel?

"Ne!! To niso plave nice!!! Mami, daj drugo...!!"

Na...evo, pa sem jih podarila, ker doma jih ne bomo gledali, kaj šele uporabili. In šla kupit nov zavoj čisto navadnih plenic.

Še dobro, da jih potrebujemo samo ponoči.

Sama z atijem

V ponedeljek sem si privoščila ogled predstave v Narodnem domu. S prijateljicami sem si ogledala komedijo Klejt najt šou: Psihiatrija za kadilce v izvedbi ekipe Reporterja Milana.
-

Moram reči, da je bila predstava fenomenalna. Vsi smo uživali in natrenirali trebušne mišice, saj smo skoraj dve uri umirali od smeha.

Ati in Neja pa sta ostala sama doma in se igrala do poznih ur, potem pa utrujena zaspala. Ko sem prišla domov, sem Neji še v spanju oblekla zgornji del pižame, ker je spala samo v spodnji majčki. No... glavno, da ni bilo večjih težav :))

2. obisk pri zobozdravnici

Po enem letu smo Nejo spet naročili na reden pregled pri zobozdravnici. Lani februarja sva bili prvič na pregledu in zobozdravnica je pohvalila Nejine lepe bele zobke. Neja je še dolgo znala povedati kako je bilo. No...do letos je seveda že pozabila.

Včeraj pa sva bili na drugem pregledu. Moram reči, da imava čudovito zobozdravnico, ki je zelo prijazna in zna z otroki. Z Nejo sva se skupaj vsedli na stol in zobozdravnica je pogledala Nejine zobke. Pohvalila jih je, rekla, da so že vsi in da so lepi in beli. In ko bomo čisto ukinili dudo (ki jo imamo sicer samo še za uspavanje), se bo tudi razmik med zobki zmanjšal. Rekla je tudi, da se čeljust lepo razvija in da bo lepo pripravljena, ko bodo mlečni zobki izpadli in bo dovolj prostora za nove zobke.

-

Neja je dobila igračko in štemplček na rokico. No... potem je morala sestra tudi mamici dati štempl, da sva ga imeli obe in ga zdaj ponosno razkazujeva naokrog.

-

Tukaj pa je ena slikca, na kateri se vsaj malo vidi Nejino zobkasto bogastvo.

Ustvarjanje - čopinje

Zadnje čase je pri nas zelo popularno delanje "čopinj", kot jim pravi Neja. Kaj to je, je razvidno iz slike.

No, ta igra je Neji in mamici sicer zelo všeč, saj si pobarvava dlani in veselo delava odtiske...takšne in drugačne barve. In mami je najbolj vesela, da so barve prstne in se zelo lepo umijejo z kože.

Pri igri oz. opazovanju najinega dela, je prisoten tudi ati. Njegovo sodelovanje se kaže predvsem v tem, da nadzoruje, da se slučajno ne dotakneva kakšega drugega predmeta, stene, vrat, tal, radiatorjev ipd... He he prav fajn ga je opazovat kako živčka :))

Brez pleničke

Nisem hotela še prehitro pisat... da nebi šlo kaj narobe.

Ampak, naša pika poka podnevi ne nosi več pleničk. Jeee...

Seveda jo je treba vsake toliko časa povprašat, če mora lulat in tudi če reče da ne, jo je treba po 15-tih minutah posaditi na kahlico, stranišče ali kar na travo. In lula. Bravo :)) Se je pa tudi zgodilo, da se je zbudila ponoči in hotela na stranišče.

In če sta mami in ati slučajno malo lena in rečeva, da tak ima plenico... naj lula... reče: "Ne! Neja ge lulat na sanisce!!!"

Za opravljanje večjih stvari seveda hoče še pleničko, ampak je ne bomo nič silili. Bo že sama pokazala, kdaj bo pripravljena na naslednji korak.

Šteti do dvanajst

Naša Neja zna šteti do dvanajst. Fino ne?

V glavnem... Neja miži in šteje do dvanajst, vmes seveda pokuka kam smo se skrili in potem nas išče :))

Bili smo v Herbersteinu

Na državni praznik, 27. aprila smo se odpravili v safari park Herberstein pri Gradcu. Z nami so šli še Zala in njena ati in mami.

No...Neja in Zala sta tam seveda že bili... 2 leti nazaj, Neja je bila stara 9 mesecev, Zala pa je bila še v trebuščku. Ampak tam pa je bila :))

Seveda smo uživali, ogledali smo si vse živali. Neja si je najbolj zapomnila leva, kamele in volke. Zala je bila bolj hiperaktivna in je živali še niso tako zanimale. Ampak vseeno se je imela lepo. Kar naprej je klicala Nejo in se pogovarjala z njo. Pravi frajerki sta bili.

Tukaj pa je nekaj utrinkov:

Vpisana v vrtec

Danes sva se z Nejo odpravili v naš vrtec in se vpisali. Neja je bila že doma navdušena in ko sva prišli tja, sem jo morala prav držati nazaj, da mi ni pobegnila v igralnico. No, naša soseda Irena je glavna v vrtcu in jo je peljala v skupino najmlajših, kjer je tudi Nejina prijateljica Lara. Medtem sva z gospo Ireno uredili formalnosti in Neja je že prišla pome, da mi pokaže koga je našla.

Ampak pot jo je zapeljala v drugo igralnico, kjer pa je skoraj "tja padla", ko je našla še eno svojo prijateljico - Anjo. Ne moreš verjet!!! He he...potem sem jo komaj dobila iz igralnice, ker se je zaigrala, pa še otroci so jo čisto okupirali.

Ob odhodu iz vrtca je še vztrajala, da gre še pogledat Majo in Nino v šolo... Ampak tam učiteljice ne bi bile najbolj vesele obiska. Zato sva šli v Qlandio gledat razstavo metuljev.

No, septembra se bo pa začelo zares...moram kar dopust splanirat. Sicer pa ne vem komu bo bolj težko... meni ali Neji...

Evo frizura...nova

Upam, da bodo laski čimprej zrasli nazaj...

-

Nejin nagajiv pogled

Prazniki

Bližajo se prazniki, zato bodo zapisi o tem, kaj se med njimi dogaja nastali šele po njih.

Danes torej mami in ati zadnje delata, potem pa je vsaj mami cel teden doma (jeeeee...). Imamo skoraj splanirano dogajanje za cel teden.

Jutri ga z Zalo in njeno družinico mahnemo v Herberstein, kjer smo bili že predlani, ko je bila Neja stara 9 mesecev, Zala pa je bila še v trebuščku. Odpravili se bomo takoj po zajtrku in preživeli cel dan v družbi živali in rožic.

Sobota in nedelja bosta minili kot običajno...

1. maja se bomo odpravili v Velenje na prvi rojstni dan od Lane, ki je nismo videli že od septembra lani in je zdaj že res velika. Kako hitro mine čas...

V četrtek se bova šli z Nejo vpisat v vjtec. Juhuhu...

Vmes bomo verjetno skočili še na kak izlet... Poročam...

Vsem pa želim veliko lepega vremena, zdravje in lepe praznike.

Nekaj pomladnih utrinkov

Bili smo v cirkusu

V Mariboru je bil cirkus in ker smo dobili karte za ogled predstave, smo seveda šli pogledat kako in kaj.

Moram pa najprej povedati, da je Neja bila prvič v cirkusu lani (17. marca 2006). Takrat je bila stara malo več kot leto in pol in je zares uživala. Na začetku, ko je udarila tista cirkuška koračnica, se je malce prestrašila in začela jokati, potem pa so v areno prišli konji, beli in okrašeni, je kar pozabila na strah in nepremično gledala celotno predstavo celi dve uri. To je bil res velik cirkus z veliko živalmi. Bili so konji, levi, tigri, slon, opice...pač vse kar spada v pravi cirkus.

No...cirkus, ki pa je bil letos v Mariboru, pa je bil iz Varšave in v svojih predstavah nima veliko žiali. Pravzaprav so v dveh točkah sodelovali le psički in muce (ki itak niso nič ubogale...mačke pač). Bojda zaradi varstva pravic živali, v Sloveniji ne smejo več gostovati cirkusi z živalmi... Zanimivo...a mačke in psi so pa predmeti?

Kakorkoli že... V cirkus smo povabili še Zalo in njeno mamico, atija in teto. Obe puži sta uživali in z zanimanjem gledali predstavo do konca. Neja je med odmorom celo jahala konjička (prvič v življenju) in to si je seveda najbolj zapomnila.

Sicer pa...tukaj je nekaj utrinkov:

Čakanje pred predstavo

Zanimivo, zanimivo...

In prva ježa.

Naša nova igrača

Tale stvar je pa že od prejšnjega poletja zakon za Nejo in zdaj smo jo tudi mi nabavili v Hoferju in že pridmo skačemo. Neja uživa, pa tudi mami kdaj pa kdaj potelovadi...

Nesemo k žegnu

No, takole bi Neja nesla svojo košarico k žegnu. Ker pa smo seveda veliki zaspanci in sva pozno prišli k babici, nismo uspele priti do cerkvice. Jaz pa sem jo vseeno ovekovečila s košarico.

-

Barvanje jajčk

Nejčika je skupaj z Majo pobarvala nekaj plastičnih jajčk in jajčk iz stiropora.


Pripomočki:
- plastična jajčka
- jajčka iz stiropora
- nastavki za držanje jajc
- prstne barve
- čopiči
- voda (veliko vode)
- krpe (veliko krp)


Delo je potekalo na naši terasi, torej daleč od površin, občutljivih za barvo in daleč od atija, ki je občutljiv za packanje. Jajčki so izgledali lepo, kako pa je izgledala Neja, pa se vidi na spodnji sliki...
-

Bliža se Velika noč

Mmmm komaj čakam... Danes je post in jemo samo nemesno hrano:)) Potem pa se začne vikend velike noči, prost ponedeljek, obiski tu in tam, jajčka, zajčki itd...

-

Pri nas smo vedno imeli običaj, da smo za Veliko noč odšli k mamini družini in tam preživeli cel vikend. Spomnim se, da smo prespali pri stari mami in starem ateju v njuni mali idilični hišici na bregu, kjer ni bilo (in še vedno ni) centralne kurjave, tople vode in kopalnice s straniščem. Pa vendar je obisk vedno imel svoj čar. Zvečer ko sem splezala pod odejo je bilo vedno izredno hladno, dokler se ni zagrelo in zjutraj je bilo prijetno toplo, dokler ni bil čas za vstajanje...takrat je bilo treba iz tople postelje spet stopiti v hladno okolje.

-

Ampak zjutraj so me že vsi pričakali, saj so vsi vstali pred mano in nesli velikonočne dobrote (jajca, hren, šunko, klobase in ostalo) k žegnu v vaško cerkev. Tako smo dan pričeli skupaj ob zajtrku. Čez dan so moški pokali s karbitom, da se je kar treslo...

-

Kje je že to...Danes imamo svojo družino in že kar nekaj časa ne hodimo več tja. Škoda. Ampak morali bomo uvesti nov ritual za Veliko noč...da bo tudi Neja imela lepe spomine na ta čas. Mislim, da bom začela z iskanjem jajčk, ki jih zajček skrije na vrtu...Tega mi nismo nikoli počeli, pa se mi zdi zanimivo in bo Neji gotovo všeč.

-

Danes bova z Nejčiko pobarvali jajčka, jutri pa bova jih poskusili odnesti k žegnu z babico bok. Seveda če bo Neja za, saj vedno ko pride k babici, je več ne dobiš iz stanovanja.

Popoldan ima stric Bojan praznovanje rojstnega dne, tako da bo tam zagotovo zelo zanimivo, saj pridejo še Filip, Mai in Lara in bo ful fajn.

-

Slike sledijo...

Pa smo spet skupaj

Po štirih dneh dela od jutra do večera (in naj omenim še to, da se niti enkrat nisem namočila v termalno vodo), sem v petek prispela domov in nestrpno čakala na prihod moje pike poke.

Madoniš...po nekaj dneh se mi je zdelo, da je čisto drugačna... Ampak sem se je hitro spet navadila in z veseljem poslušala člebetanje o tem in o onem :))

V soboto sva se šli razvajat k babici bok, se najdli in potem smo se z gondolo odpeljali še na Pohorje. Uiiiiii kako je bilo super. Neja je bila navdušena, da gremo na vrh (visoko nad oblake) pogledat sneg.

Na vrhu Pohorja smo si ogledali še novo naselje Bolfenk, ki izgleda zares super. Škoda da je tako blizu...se nam ravno ne splača zapravljat denarja za spanje nekaj kilometrov stran od doma. Ampak kdaj pa kdaj pa se bomo šli tja razvajat.

Po obhodu smo se oglasili še pri teti Nati in stricu Bojanu...razjezili zajčico Mini in počasi odjadrali domov.

V nedeljo pa smo se odpravili po nakupih, šli na kosilo in potem obhodili in podrobneje spoznali širšo okolico naše hiše :)) No...smo naredili kar turo. Do babice, boja in dedija smo prišli skozi gozd in se skoraj potolkli, ker je ati rekel, da pozna pot, potem pa smo morali planinariti, da smo prišli v dolino :)) Doživetje je pa bilo...in hvala bogu nobenega ceka.

Mamica gre...

Mamica odhaja za 4 dni na posvetovanje v Radence. Piško miško Nejo sem pustila pri atiju v upanju, da se ne bosta preveč skregala :)) Hmnja...glede na to, da imata isti karakter, sta kar hitro "fkup". Pa se en ne da, pa se drugi ne da, potem pa se skregata .))

-

V glavnem, upam, da bodo ti dnevi hitro minili in me piška miška ne bo tako zelo pogrešala, kot jaz njo.

Kak je že? in podobne...

He he...vsak dan bi lahko napisala kaj novega o Nejinem govoru in tale blog bi bil premalo...

Ko hoče Neja nekaj povedat in se v tistem trenutku ne spomni imena osebe...pa reče:

Neja: "Ceraj pisla teta...kak je že?..."
Mami: "Teta Nata?"
Neja: "Ja, ja...teta Nata ja."

Mami je v kuhinji in pripravlja kosilo. Neja je v prvem nadstropju hiše na postelji in gleda eno izmed svojih risank...

Mami: "Neja, boš makarone?"
Neja: "Ja!!! Goj nesi!"

Sneeeeeeg

Po soboti in nedelji, ko smo takole uživali na sončku in 20°C, se martinčkali in papcali tole:

-

Je v ponedeljek naneslo vsaj 30 cm snega in smo delali tole:

In tako smo včeraj uživali na snegu. Neja je imela mini lopatko in je pomagala atiju kidat sneg, potem sva ga okepali, naredili gaz do hišk na dvorišču, pometli teraso, stresli sneg z vrtnic in naredili snežaka, kjer sva obe mini lopatki porabili za metlo in kljun... Ja...najin snežak je račka :))

Se najbolse za te,

se najbolse daga mamica

Takole mi je Nejči voščila za rojstni dan...Pred pesmico je prišel najprej en VELIK poljubček, potem pa pesmica.



Ahh...sem kar jokala...najlepša čestitka na svetu.

Nekaj besed...

Se peljemo mimo hleva, kamor Neja hodi gledat krave:
Neja: "Mamca...ti tukaj se nisi bila! Neja tukaj bila. Ati tudi."
Mami: "A res? Ja, kdaj pa si bila tukaj?"
Neja: "Ati mali, bil tukaj š babico. Neja mala, bila tukaj š Bojem."

Neja pade:
Mama: "Opa...kaj si padla Neja?"
Neja: "Ja. Tak ko teta Nata. Pevec vina pila."

Neja gleda koko pri Filipu:
Filip: "To je veverica!"
Neja: "Ne! To ni vevelica, ampak je koka!"

Neja gleda koko doma:
Mami: "Glej Titanik."
Neja: "To ni Tikatik, ampak je ladja."

Se peljemo mimo šole in vrtca:
Neja: "Neja tukaj hodi solo...Neja tukaj hodi vjtec."
Mami: "Kaj pa boš delala v vrtcu?"
Neja: "Igala, pela in pesala."

Ati si prinese časopis, da bi ga prebral:
Neja: "Ati, to je moj čopis!!! Daj sem!"

Neja stoji pred hišo in pritrjuje verigo za odtekanje vode za tlakovce:
Mami: "Neja, zakaj to delaš?"
Neja: "Nebo šiša begala!"

Fotografiranje

Zobki

Končno imamo vse zobke in se bo za nekaj časa končala skrb glede problemov pri izraščanju. Neja je zdaj stara malo več kot 2,5 leta in ima vseh 20 čekanov :))

Pa se poskusimo spomnit kako so rastli:
- prva zobka (spodnji enici) sta zrasli, ko je bila stara točno pol leta. Spremljala ju je šesta bolezen, ki jo je spremljala vročina in izpiščajčki po telesu.
- zgornja zobka sta pokukala ven pri devetih mesecih...brez problemov
- ko smo bili na prvem dopustu (junij 2005 - starost 10, 11 mesecev) soNeji izrastli kar štirje zobki, zgornje in spodnje dvojke...spet brez težav...sumim, da ji je močno pomagala slana voda, ki si jo je non-stop dajala v usta :))
- vsi ostali so počasi prihajali naslednje leto in pol, vsi bolj ali manj brez bolečin ali česa podobnega. Le enkrat je imela vročino en dan...takrat sta prišli zgornji trojki.
- petice pa so povzročile več problemov...imeli smo težave, enkrat s pretrdim in drugič s premehkim blatom :((

Za bolj podrobne podatke, pa moram še preveriti doma...

Figelpok

Trenutno nas navdušuje Romana Krajnčan s svojim CD-jem Figelpok. Neja že obvlada pesmico o žabi, ki kupuje kopalke, čajniku in petih račkah, ki grejo na potep.

In potem vsi plešemo....

Pustovanje

Na pustni torek sta mami in ati pohitela iz službe in pobrala malo princesko pri babici. Želeli smo si ogledati Nodija, ki je obiskal pakija. Ker je tam bila neznosna gneča, smo se odpravili še v center mesta, kjer je bila gneča tudi velika, ampak prostor je bil večji in je bilo več zraka.

Mamica se je letos našemila v bonbon, Neja pa je bila vesela princeska.

V centru mesta smo opazovali maškare in se sprehodili. Neja je najbolj uživala ob kipu svobode, ki ga je obrožila kar nekajkrat in se skrivala v njem.

Nova mala prijateljica

Bo je z Madžarske pripeljal lepo kužiko, ki smo jo poimenovali Tilly in je že Nejina velika prijateljica.

Moja mala miška

Rada te imam!

Zadnje dni poslušam o samih tragedijah...in se zavem, kako zelo imam rada mojo malo deklico, njen jok, nasmeh, nagajiv pogled, iskrice v očeh... Uživam ko gledam kako raste, se uči, raziskuje in vedno znova pride k meni in reče: "Mamca glej!!!" in s ponosom pokaže novo odkritje.

Neja...vedi, da si naše malo sonce, bodi vedno zdrava in vesela in nas imej rada!!!

Pričakujemo pust

Še malo pa bo pustna sobota. Sicer ne bomo šli nikamor, ker gre mami z Bojem in dedijem na Madžarsko po novo chow-chowko, bomo pa v torek šli v mesto gledat maškare in se veselit z njimi.

No...naša princeska pa se bo za pusta prelevila v pravo princesko. Mami ji je že pred časom kupila čudovito oblekco (za katero upa, da bo ostala čista do pusta), in Neja si jo skoraj vsak dan vsaj za pol urce obleče in potem čara s svojo palico.

No...tukaj je:

Rojstni dnevi

Mesec februar je poln rojstnih dnevov. Razen Neje, dedija in mamice imajo skoraj vsi ta mesec rojstni dan.

Tako smo začeli z B-jem, nadaljevali z atijem, babo boka, pred njimi (še januarja) je bil stric Andrej, potem še teta Katja, prihaja pa še stric Grega, ki bo praznoval na pustno soboto. Konec meseca pa še babica Slavica.

No...pa rečte, da pri nas ni veselo.

Takole pa Nejči prinaša rožice.