Ustvarjanje - čopinje

Zadnje čase je pri nas zelo popularno delanje "čopinj", kot jim pravi Neja. Kaj to je, je razvidno iz slike.

No, ta igra je Neji in mamici sicer zelo všeč, saj si pobarvava dlani in veselo delava odtiske...takšne in drugačne barve. In mami je najbolj vesela, da so barve prstne in se zelo lepo umijejo z kože.

Pri igri oz. opazovanju najinega dela, je prisoten tudi ati. Njegovo sodelovanje se kaže predvsem v tem, da nadzoruje, da se slučajno ne dotakneva kakšega drugega predmeta, stene, vrat, tal, radiatorjev ipd... He he prav fajn ga je opazovat kako živčka :))

Brez pleničke

Nisem hotela še prehitro pisat... da nebi šlo kaj narobe.

Ampak, naša pika poka podnevi ne nosi več pleničk. Jeee...

Seveda jo je treba vsake toliko časa povprašat, če mora lulat in tudi če reče da ne, jo je treba po 15-tih minutah posaditi na kahlico, stranišče ali kar na travo. In lula. Bravo :)) Se je pa tudi zgodilo, da se je zbudila ponoči in hotela na stranišče.

In če sta mami in ati slučajno malo lena in rečeva, da tak ima plenico... naj lula... reče: "Ne! Neja ge lulat na sanisce!!!"

Za opravljanje večjih stvari seveda hoče še pleničko, ampak je ne bomo nič silili. Bo že sama pokazala, kdaj bo pripravljena na naslednji korak.

Šteti do dvanajst

Naša Neja zna šteti do dvanajst. Fino ne?

V glavnem... Neja miži in šteje do dvanajst, vmes seveda pokuka kam smo se skrili in potem nas išče :))

Bili smo v Herbersteinu

Na državni praznik, 27. aprila smo se odpravili v safari park Herberstein pri Gradcu. Z nami so šli še Zala in njena ati in mami.

No...Neja in Zala sta tam seveda že bili... 2 leti nazaj, Neja je bila stara 9 mesecev, Zala pa je bila še v trebuščku. Ampak tam pa je bila :))

Seveda smo uživali, ogledali smo si vse živali. Neja si je najbolj zapomnila leva, kamele in volke. Zala je bila bolj hiperaktivna in je živali še niso tako zanimale. Ampak vseeno se je imela lepo. Kar naprej je klicala Nejo in se pogovarjala z njo. Pravi frajerki sta bili.

Tukaj pa je nekaj utrinkov:

Vpisana v vrtec

Danes sva se z Nejo odpravili v naš vrtec in se vpisali. Neja je bila že doma navdušena in ko sva prišli tja, sem jo morala prav držati nazaj, da mi ni pobegnila v igralnico. No, naša soseda Irena je glavna v vrtcu in jo je peljala v skupino najmlajših, kjer je tudi Nejina prijateljica Lara. Medtem sva z gospo Ireno uredili formalnosti in Neja je že prišla pome, da mi pokaže koga je našla.

Ampak pot jo je zapeljala v drugo igralnico, kjer pa je skoraj "tja padla", ko je našla še eno svojo prijateljico - Anjo. Ne moreš verjet!!! He he...potem sem jo komaj dobila iz igralnice, ker se je zaigrala, pa še otroci so jo čisto okupirali.

Ob odhodu iz vrtca je še vztrajala, da gre še pogledat Majo in Nino v šolo... Ampak tam učiteljice ne bi bile najbolj vesele obiska. Zato sva šli v Qlandio gledat razstavo metuljev.

No, septembra se bo pa začelo zares...moram kar dopust splanirat. Sicer pa ne vem komu bo bolj težko... meni ali Neji...

Evo frizura...nova

Upam, da bodo laski čimprej zrasli nazaj...

-

Nejin nagajiv pogled

Prazniki

Bližajo se prazniki, zato bodo zapisi o tem, kaj se med njimi dogaja nastali šele po njih.

Danes torej mami in ati zadnje delata, potem pa je vsaj mami cel teden doma (jeeeee...). Imamo skoraj splanirano dogajanje za cel teden.

Jutri ga z Zalo in njeno družinico mahnemo v Herberstein, kjer smo bili že predlani, ko je bila Neja stara 9 mesecev, Zala pa je bila še v trebuščku. Odpravili se bomo takoj po zajtrku in preživeli cel dan v družbi živali in rožic.

Sobota in nedelja bosta minili kot običajno...

1. maja se bomo odpravili v Velenje na prvi rojstni dan od Lane, ki je nismo videli že od septembra lani in je zdaj že res velika. Kako hitro mine čas...

V četrtek se bova šli z Nejo vpisat v vjtec. Juhuhu...

Vmes bomo verjetno skočili še na kak izlet... Poročam...

Vsem pa želim veliko lepega vremena, zdravje in lepe praznike.

Nekaj pomladnih utrinkov

Bili smo v cirkusu

V Mariboru je bil cirkus in ker smo dobili karte za ogled predstave, smo seveda šli pogledat kako in kaj.

Moram pa najprej povedati, da je Neja bila prvič v cirkusu lani (17. marca 2006). Takrat je bila stara malo več kot leto in pol in je zares uživala. Na začetku, ko je udarila tista cirkuška koračnica, se je malce prestrašila in začela jokati, potem pa so v areno prišli konji, beli in okrašeni, je kar pozabila na strah in nepremično gledala celotno predstavo celi dve uri. To je bil res velik cirkus z veliko živalmi. Bili so konji, levi, tigri, slon, opice...pač vse kar spada v pravi cirkus.

No...cirkus, ki pa je bil letos v Mariboru, pa je bil iz Varšave in v svojih predstavah nima veliko žiali. Pravzaprav so v dveh točkah sodelovali le psički in muce (ki itak niso nič ubogale...mačke pač). Bojda zaradi varstva pravic živali, v Sloveniji ne smejo več gostovati cirkusi z živalmi... Zanimivo...a mačke in psi so pa predmeti?

Kakorkoli že... V cirkus smo povabili še Zalo in njeno mamico, atija in teto. Obe puži sta uživali in z zanimanjem gledali predstavo do konca. Neja je med odmorom celo jahala konjička (prvič v življenju) in to si je seveda najbolj zapomnila.

Sicer pa...tukaj je nekaj utrinkov:

Čakanje pred predstavo

Zanimivo, zanimivo...

In prva ježa.

Naša nova igrača

Tale stvar je pa že od prejšnjega poletja zakon za Nejo in zdaj smo jo tudi mi nabavili v Hoferju in že pridmo skačemo. Neja uživa, pa tudi mami kdaj pa kdaj potelovadi...

Nesemo k žegnu

No, takole bi Neja nesla svojo košarico k žegnu. Ker pa smo seveda veliki zaspanci in sva pozno prišli k babici, nismo uspele priti do cerkvice. Jaz pa sem jo vseeno ovekovečila s košarico.

-

Barvanje jajčk

Nejčika je skupaj z Majo pobarvala nekaj plastičnih jajčk in jajčk iz stiropora.


Pripomočki:
- plastična jajčka
- jajčka iz stiropora
- nastavki za držanje jajc
- prstne barve
- čopiči
- voda (veliko vode)
- krpe (veliko krp)


Delo je potekalo na naši terasi, torej daleč od površin, občutljivih za barvo in daleč od atija, ki je občutljiv za packanje. Jajčki so izgledali lepo, kako pa je izgledala Neja, pa se vidi na spodnji sliki...
-

Bliža se Velika noč

Mmmm komaj čakam... Danes je post in jemo samo nemesno hrano:)) Potem pa se začne vikend velike noči, prost ponedeljek, obiski tu in tam, jajčka, zajčki itd...

-

Pri nas smo vedno imeli običaj, da smo za Veliko noč odšli k mamini družini in tam preživeli cel vikend. Spomnim se, da smo prespali pri stari mami in starem ateju v njuni mali idilični hišici na bregu, kjer ni bilo (in še vedno ni) centralne kurjave, tople vode in kopalnice s straniščem. Pa vendar je obisk vedno imel svoj čar. Zvečer ko sem splezala pod odejo je bilo vedno izredno hladno, dokler se ni zagrelo in zjutraj je bilo prijetno toplo, dokler ni bil čas za vstajanje...takrat je bilo treba iz tople postelje spet stopiti v hladno okolje.

-

Ampak zjutraj so me že vsi pričakali, saj so vsi vstali pred mano in nesli velikonočne dobrote (jajca, hren, šunko, klobase in ostalo) k žegnu v vaško cerkev. Tako smo dan pričeli skupaj ob zajtrku. Čez dan so moški pokali s karbitom, da se je kar treslo...

-

Kje je že to...Danes imamo svojo družino in že kar nekaj časa ne hodimo več tja. Škoda. Ampak morali bomo uvesti nov ritual za Veliko noč...da bo tudi Neja imela lepe spomine na ta čas. Mislim, da bom začela z iskanjem jajčk, ki jih zajček skrije na vrtu...Tega mi nismo nikoli počeli, pa se mi zdi zanimivo in bo Neji gotovo všeč.

-

Danes bova z Nejčiko pobarvali jajčka, jutri pa bova jih poskusili odnesti k žegnu z babico bok. Seveda če bo Neja za, saj vedno ko pride k babici, je več ne dobiš iz stanovanja.

Popoldan ima stric Bojan praznovanje rojstnega dne, tako da bo tam zagotovo zelo zanimivo, saj pridejo še Filip, Mai in Lara in bo ful fajn.

-

Slike sledijo...

Pa smo spet skupaj

Po štirih dneh dela od jutra do večera (in naj omenim še to, da se niti enkrat nisem namočila v termalno vodo), sem v petek prispela domov in nestrpno čakala na prihod moje pike poke.

Madoniš...po nekaj dneh se mi je zdelo, da je čisto drugačna... Ampak sem se je hitro spet navadila in z veseljem poslušala člebetanje o tem in o onem :))

V soboto sva se šli razvajat k babici bok, se najdli in potem smo se z gondolo odpeljali še na Pohorje. Uiiiiii kako je bilo super. Neja je bila navdušena, da gremo na vrh (visoko nad oblake) pogledat sneg.

Na vrhu Pohorja smo si ogledali še novo naselje Bolfenk, ki izgleda zares super. Škoda da je tako blizu...se nam ravno ne splača zapravljat denarja za spanje nekaj kilometrov stran od doma. Ampak kdaj pa kdaj pa se bomo šli tja razvajat.

Po obhodu smo se oglasili še pri teti Nati in stricu Bojanu...razjezili zajčico Mini in počasi odjadrali domov.

V nedeljo pa smo se odpravili po nakupih, šli na kosilo in potem obhodili in podrobneje spoznali širšo okolico naše hiše :)) No...smo naredili kar turo. Do babice, boja in dedija smo prišli skozi gozd in se skoraj potolkli, ker je ati rekel, da pozna pot, potem pa smo morali planinariti, da smo prišli v dolino :)) Doživetje je pa bilo...in hvala bogu nobenega ceka.

Mamica gre...

Mamica odhaja za 4 dni na posvetovanje v Radence. Piško miško Nejo sem pustila pri atiju v upanju, da se ne bosta preveč skregala :)) Hmnja...glede na to, da imata isti karakter, sta kar hitro "fkup". Pa se en ne da, pa se drugi ne da, potem pa se skregata .))

-

V glavnem, upam, da bodo ti dnevi hitro minili in me piška miška ne bo tako zelo pogrešala, kot jaz njo.

Kak je že? in podobne...

He he...vsak dan bi lahko napisala kaj novega o Nejinem govoru in tale blog bi bil premalo...

Ko hoče Neja nekaj povedat in se v tistem trenutku ne spomni imena osebe...pa reče:

Neja: "Ceraj pisla teta...kak je že?..."
Mami: "Teta Nata?"
Neja: "Ja, ja...teta Nata ja."

Mami je v kuhinji in pripravlja kosilo. Neja je v prvem nadstropju hiše na postelji in gleda eno izmed svojih risank...

Mami: "Neja, boš makarone?"
Neja: "Ja!!! Goj nesi!"

Sneeeeeeg

Po soboti in nedelji, ko smo takole uživali na sončku in 20°C, se martinčkali in papcali tole:

-

Je v ponedeljek naneslo vsaj 30 cm snega in smo delali tole:

In tako smo včeraj uživali na snegu. Neja je imela mini lopatko in je pomagala atiju kidat sneg, potem sva ga okepali, naredili gaz do hišk na dvorišču, pometli teraso, stresli sneg z vrtnic in naredili snežaka, kjer sva obe mini lopatki porabili za metlo in kljun... Ja...najin snežak je račka :))

Se najbolse za te,

se najbolse daga mamica

Takole mi je Nejči voščila za rojstni dan...Pred pesmico je prišel najprej en VELIK poljubček, potem pa pesmica.



Ahh...sem kar jokala...najlepša čestitka na svetu.

Nekaj besed...

Se peljemo mimo hleva, kamor Neja hodi gledat krave:
Neja: "Mamca...ti tukaj se nisi bila! Neja tukaj bila. Ati tudi."
Mami: "A res? Ja, kdaj pa si bila tukaj?"
Neja: "Ati mali, bil tukaj š babico. Neja mala, bila tukaj š Bojem."

Neja pade:
Mama: "Opa...kaj si padla Neja?"
Neja: "Ja. Tak ko teta Nata. Pevec vina pila."

Neja gleda koko pri Filipu:
Filip: "To je veverica!"
Neja: "Ne! To ni vevelica, ampak je koka!"

Neja gleda koko doma:
Mami: "Glej Titanik."
Neja: "To ni Tikatik, ampak je ladja."

Se peljemo mimo šole in vrtca:
Neja: "Neja tukaj hodi solo...Neja tukaj hodi vjtec."
Mami: "Kaj pa boš delala v vrtcu?"
Neja: "Igala, pela in pesala."

Ati si prinese časopis, da bi ga prebral:
Neja: "Ati, to je moj čopis!!! Daj sem!"

Neja stoji pred hišo in pritrjuje verigo za odtekanje vode za tlakovce:
Mami: "Neja, zakaj to delaš?"
Neja: "Nebo šiša begala!"

Fotografiranje

Zobki

Končno imamo vse zobke in se bo za nekaj časa končala skrb glede problemov pri izraščanju. Neja je zdaj stara malo več kot 2,5 leta in ima vseh 20 čekanov :))

Pa se poskusimo spomnit kako so rastli:
- prva zobka (spodnji enici) sta zrasli, ko je bila stara točno pol leta. Spremljala ju je šesta bolezen, ki jo je spremljala vročina in izpiščajčki po telesu.
- zgornja zobka sta pokukala ven pri devetih mesecih...brez problemov
- ko smo bili na prvem dopustu (junij 2005 - starost 10, 11 mesecev) soNeji izrastli kar štirje zobki, zgornje in spodnje dvojke...spet brez težav...sumim, da ji je močno pomagala slana voda, ki si jo je non-stop dajala v usta :))
- vsi ostali so počasi prihajali naslednje leto in pol, vsi bolj ali manj brez bolečin ali česa podobnega. Le enkrat je imela vročino en dan...takrat sta prišli zgornji trojki.
- petice pa so povzročile več problemov...imeli smo težave, enkrat s pretrdim in drugič s premehkim blatom :((

Za bolj podrobne podatke, pa moram še preveriti doma...

Figelpok

Trenutno nas navdušuje Romana Krajnčan s svojim CD-jem Figelpok. Neja že obvlada pesmico o žabi, ki kupuje kopalke, čajniku in petih račkah, ki grejo na potep.

In potem vsi plešemo....

Pustovanje

Na pustni torek sta mami in ati pohitela iz službe in pobrala malo princesko pri babici. Želeli smo si ogledati Nodija, ki je obiskal pakija. Ker je tam bila neznosna gneča, smo se odpravili še v center mesta, kjer je bila gneča tudi velika, ampak prostor je bil večji in je bilo več zraka.

Mamica se je letos našemila v bonbon, Neja pa je bila vesela princeska.

V centru mesta smo opazovali maškare in se sprehodili. Neja je najbolj uživala ob kipu svobode, ki ga je obrožila kar nekajkrat in se skrivala v njem.

Nova mala prijateljica

Bo je z Madžarske pripeljal lepo kužiko, ki smo jo poimenovali Tilly in je že Nejina velika prijateljica.

Moja mala miška

Rada te imam!

Zadnje dni poslušam o samih tragedijah...in se zavem, kako zelo imam rada mojo malo deklico, njen jok, nasmeh, nagajiv pogled, iskrice v očeh... Uživam ko gledam kako raste, se uči, raziskuje in vedno znova pride k meni in reče: "Mamca glej!!!" in s ponosom pokaže novo odkritje.

Neja...vedi, da si naše malo sonce, bodi vedno zdrava in vesela in nas imej rada!!!

Pričakujemo pust

Še malo pa bo pustna sobota. Sicer ne bomo šli nikamor, ker gre mami z Bojem in dedijem na Madžarsko po novo chow-chowko, bomo pa v torek šli v mesto gledat maškare in se veselit z njimi.

No...naša princeska pa se bo za pusta prelevila v pravo princesko. Mami ji je že pred časom kupila čudovito oblekco (za katero upa, da bo ostala čista do pusta), in Neja si jo skoraj vsak dan vsaj za pol urce obleče in potem čara s svojo palico.

No...tukaj je:

Rojstni dnevi

Mesec februar je poln rojstnih dnevov. Razen Neje, dedija in mamice imajo skoraj vsi ta mesec rojstni dan.

Tako smo začeli z B-jem, nadaljevali z atijem, babo boka, pred njimi (še januarja) je bil stric Andrej, potem še teta Katja, prihaja pa še stric Grega, ki bo praznoval na pustno soboto. Konec meseca pa še babica Slavica.

No...pa rečte, da pri nas ni veselo.

Takole pa Nejči prinaša rožice.

Bolnišnične težave

No...pa povejmo še kako je zdravje.

Najprej je vse prestrašila mami, ki si je dala odstraniti 4 lepotne pike na trebuhu in smo skoraj 3 tedne čakali na histološke izvide. Na srečo smo včeraj izvedeli, da ni nobene nevarnosti in da je mami zdrava!!! Bravo mami.

No...v ponedeljek pa je dedijevo srce bilo prehitro. Pulz je narasel kar na 156. Tako sta ga ati in botrček odepljala v bolnišnico, ker so ga malo namučili, ampak srce so umirili in zdaj spet dela kot ura. Bravo dedi!!!

Upamo, da o čim manj takih težav.

Domače živali

Ker smo polno zaposleni in doma le on (nekaterih) popoldnevih, si seveda ne moremo privoščiti prijetne družbe psička ali muce. S psički se tako igramo pri babici, muce ne poznamo nobene, pri teti Renati in stricu Bojanu pa cartamo zajčico Mini, ki je končno toliko udomačena, da se pride cartat tudi k Neji.

Doma pa smo si omislili akvarij, ki nam ga je kupil dedi. Za zdaj je še prazen, ampak naslednji teden se k nam priselijo še ribice. Neja jih že nestrpno čaka...malo čudno se ji zdi, da je akvarij prazen.

Sneg...za tri dni

Pa smo ga le dočakali. Prejšnji teden je eno noč snežilo. Snega je bilo kakšnih 15 cm in ravno dovolj za nekaj dni zimskega veselja.

Neje zjutraj sploh ni bilo treba siliti k bujenju, ampak je mami samo rekla: "Neja! Zunaj je sneg!" In je bila v trenutku prebujena, oblečena, obuta in že na snegu. Pri babici pa je hotela že kar pred sedmo uro delati snežaka in se kepati. Pa jo je le prepričala, da je še prezgodaj.

Potem pa HURA na sneg in zimsko veselje se je začelo!!!

Tri dni se je sneg obdržal, zdaj pa počasi kopni tudi na senčnih legah. Neja ga tam še vedno najde.

Z Majo sta naredili miniaturnega snežaka, ki ga Neja zvečer pozdravi in mu da ljubčka :))

Igranje z vrstniki

Naša Neja je najbolj srečna, ko pride na obisk kak otrok. Zato se zelo razveseli Zale, Lare, Nine, Maje in Zarje.

Potem skupaj norijo, se igrajo, Neja vse razkaže, pokaže, pove... in na obrazu se ji vidi, da je neizmerno srečna.

Čudovito pa je opazovati, kako se obnaša ob različnih starostih svojih prijateljic.

Maja in Nina sta starejši, že večji in bolj "odrasli". Gleda ju z občudovanjem in zdi se mi, da kar srka vase vse, kar počneta. Tako ju oponaša in ponavlja za njima. Uboga ju in še veliko se nauči.

Lara je stara približno toliko kot Neja. Igrata se kot pravi vrstnici. Vsaka hoče uveljaviti svoje, pokazati kaj zna, povedati vse kar ve :)))

Zala je leto dni mlajša in je pred kratkim shodila, tako da je postala kar zanimiva. Ob njej je Neja seveda starejša in "bolj izkušena", zato jo vodi sem in tja, ji razkazuje stvari in ji razlaga. In seveda zdaj že ve, da ko pride Zala je treba vse, kar je kaj vredno, poskriti (dude na primer).

Zarja pa je najmlajša od vseh in je še dojenček. Seveda ni tako zanimiva za igranje, jo pa Neja boža in ji daje ljubčke. Kot starejša sestrica...

No...in ob vsem tem sta ati in mami ugotovila, da bi bilo zelo dobro jeseni Nejo vpisati v vrtec, kjer bi uživala ob vrstnikih. In že delamo na tem...kmalu bo vpis in jo bomo kar vpisali. Tudi Lara je že tam in mogoče bosta celo v isti skupini.

Debela žaba, osicek, smajcica

Tole je junak naših zadnjih dni. Nodi reši Božič je že mimo...seveda, tako kot Božič.

Zdaj je na vrsti Shrek 1, ki ga je Neja našla v omari in ga preimenovala v Debelo žabo :)) Še bolj ji je všeč zmajčica, ki se zaljubi v oslička. Pravi ji "punčka".

Zdaj hodimo po hiši čisto tiho, da ne zbudimo zmajčice, ki spi na postelji. In ko pridemo v spalnico, se moramo vreči nanjo.

-

He he... ta naša miš si tudi vse zmisli...

Kupujemo akvarij

Ker je Neja noro navdušena nad mestnim akvarije in terarijem in ker zelo rada gleda ribice, smo se odločili, da bomo našo dnevno sobo popestrili z enim lepim akvarijem, v katerega bomo naselili naše nove hišne ljubljenčke.

Prvi nakup je opravljen: kupili smo malo plastično družino rakcev: atija, mamico in malega rakca, ki sedi na mamici :)) No...tile še čakajo na svoj novi dom, ki bo v kratkem prišel. Zaenkrat pa so nekje pri babici...Upam, da jih bomo še našli.

Ati je v fazi kroženja od hobby trgovine do hobby trgovine in zbira nasvete glede akvarijev. No, spomnil se je tudi kolega, ki se s tem profesionalno ukvarja (Aqua-ro-design) in ga bomo obiskali, da nam svetuje kako in kaj.

-

Neja si je domov prinesla katalog zlatih ribic in jih pregleduje in se odloča, katere bo imela :))

Mamico buba

Mamica je bila v petek, 10. januarja 2007, na manjši operaciji lepotičnih pik na trebuhu. Zdravnik ji je odrezal kar 4 in tako naredil 4 ranice, ki jih pokrivajo obliži. Seveda mora mami zdaj paziti na rane, ki so zašite in jih ne sme preveč obremenjevati.

In naša mala srčica, Neja, je TAKO ZELO zaskrbljena in pozorna. Vsake toliko pride do maminega trebuha, dvigne majico in pogleda obliže, jih poboža in vpraša: "Kdo to redo mamici?" In potem ji lepo razložimo, da je zdravnik mamici pomagal in jo malo popravil :)

Če kdo pride na obisk, vsakemu pove, da mamico boli. In dobro ve, da je mami ne more dvigniti, zato se vedno kar obrne k atiju, da jo nese. No...če ni zaspana ali se je pravkar zbudila. V tem primeru je pač mami najboljša...pa če jo kaj boli ali ne :))

Danes gremo vsi na telovadbo, ker se mami ne more preveč naprezat.

Srečno in zdravo v novem letu 2007

Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca.

Spomladi do rožne cvetice,

poleti do zrele pšenice,

jeseni do polne police,

pozimi do snežne kraljice,

v knjigi do zadnje vrstice,

v življenju do prave resnice,

a v sebi - do rdečice čez eno in drugo lice.

A če ne prideš ne prvič ne drugič do krova in pravega kova,

poskusi vnovič

in zopet

in znova.

(Tone Pavček )

Pa smo ga dočakali.... Novo leto namreč. Po bolj ali manj bolnih praznikih, ko smo prebolevali nekaj z antibiotiki in nekaj z domačimi zdravili in samo ati ni zbolel, smo spet v starih tirnicah. Neja jezi babico in dedija, mami in ati pa služita din dine.

Za silvestrovo smo šli k babici na večerjo, potem pa smo preostanek leta preživeli doma. Neja je ob desetih zaspala in prespala polnoč in vse raketice. Jih je pa okoli osmih videla, ko so jih spuščali dedi, botrček in ati. Najprej je malo gledala, potem pa jo je postalo strah pokanja in sem jo nesla v hišo, kjer je iz varne razdalje opazovala dogajanje skozi okno.

Zdaj mora ati kupiti še nekaj raket, ker moramo nenehno sedeti pred oknom v kuhinji in gledati "rakete" skozi okno. Čeprav jih več ni.

Naša mala miš pa zna tudi voščiti srečno novo leto. Ko smo včeraj prišli k babici v blok, ji je kar na vratih že rekla: "Slecno novo leto!" in odjurila k svojim igračam :))

Bolan Božič

Naneslo je tako, da smo za Božič bolani. Najprej je zbolela Neja in je dobila antibiotike, potem pa še mami.

Tako smo izpustili vsa srečanja z Božičkom. Škoda. Ampak smo se pa zato več cartali doma.

Na Božični večer smo pripravili večerjo za babici, botrčka in dedija (Neja je seveda pomagala :))se najedli, odprli darila in se družili.

Neja je dobila veliko daril in vsa tudi preizkusila. Meni osebno se najbolj uporaben zdi tale sesalec, ki ga veselo uporablja, ko doma sesamo. Ob tem uporabi še atijevo čelado za smučanje, da se ji kaj ne zgodi.

Kak to ati dela?

Božična jelka je postavljena

Včeraj si je mamica vzela prosto popoldne in smo končno postavili božično smrekico in jo opremili z vsemi lučkami in okraski.

Neja je malo pomagala, večino časa pa je preživela ob odvijanju okrasnih paketkov na verigi za smrekico. in potem tresla koščke stiropora po hodniku. Potem je še uživala ob preganjanju Nunuja (sesalca) po dnevni sobi, ko smo morali še vse posesati.

Božična peka

No...se vidi, da babica Darinka zna :)) Prinesla je že zameseno testo za medenjake in linške očke. Maja in Neja sta pridno delali:

In tukaj so končni izdelki. Medenjake sta ustvarili mladenki, linške očke pa midve z babico. In niso dolgo ostali, ker jih je ati ponoči pojedel...pa je rekel, da niso dobri...ha ha ha...

Nekaj Nejinih stavkov

Pa še nekaj stavkov s prevodi:


"Neja gedat Baske."
(Neja bo gledala Telebajske - ki so spet aktualno, vendar jih zdaj dojema na čisto drugačen način kot pred kakim letom - ponavlja besede, jih oponaša.)


"No, pidi mami gat Nejo." (No...pridi se mamica igrat z Nejo)

"Neja papat majo kojlo" (Neja bi jedla tabletko za zobke :))

"Neja bozat luče." (Božati lučke, ki gorijo zunaj.)

Mamica

Neja zna reči mamica. Zdaj me tako kliče...včasih pa celo mamca :))

Poleg tega se ne piše več Maka, ampak lepo izgovori svoj priimek. To pa zato, ker ji je ati obljubil 10.000 SIT, če bo prav povedala kako se piše. In ITAK, da je prav povedala. Pa je ati ob deset jurjev.

Star party girl

No...poglejte jo, gospodično. Za Miklavža je dobila tole zadevo po kateri lahko pleše, hkrati igra glasba in hkrati lahko poje v mikrofon.

Neja mikrofon da čisto v usta in brunda. Prav čudno se sliši...kot da sploh ne bi bil njen glas.

Miklavž in Parkelj

Po telovadbi smo obiskale Miklavža v Planetu Tuš.

Neja se ga je najprej bala, zato smo se malce vozile po tekočih stopnicah in Miklavža opazovale iz varne razdalje - vrha stopnic. Ko se je gneča malce razšla, smo prišle bliže in najprej pogledale Parklja, ki je imel roge in je Neja rekla, da je "Iki gjdi bik." Ampak ta veliki, grdi bik, ji je dal žemljo (pečenega parklja) in potem je bil priden bik.

Skočile smo še do Miklavža in ga poprosile za poziranje in tako je nastala tale slikca...Zelo na hitro, ker ni bilo veliko časa, saj se je Neja obračala kot vrtavka.


Potem smo si spet ogledale Parklja, ki je Nejo pobožal po ličku in potem sem jo v joku odnesla stran. Medtem je ponavljala: "Neja ge k babi boka. Dijo iki bik. Pa pa. Piden bodi." :))

Telovadba

Končno sva uspeli narediti tudi nekaj slik pri razgibavanju, ki ga imava vsak ponedeljek. Tokrat naju je spremljala babica Darinka in je imela mamica čas slikat.

Več slik je v albumu Nejin vsakdan.

Prva adventna nedelja

Prvo svečko na venčku smo že prižgali. Pa še enkrat, in še enkrat...in vedno znova. Zakaj? Ker naša mala princeska uživa v pihanju sveč in jih upihne TAKOJ, ko jih prižgemo.

Tako smo prvo svečko prižgali okoli 50 krat :))

Pri dediju boka

V soboto sva šli na pokopališče dediju prižgat svečko, ker je bila obletnica. 12 let.

Neja se je opicanila in skupaj sva odšli.

In pikica je rekla: "Grem zgat sečo dediju boka. Dedi tam aja."